S sanacijo slovenskih bank in ustanovitvijo holdinga o upravljanju premoženja bo Slovenija lahko hitreje prišla iz krize

Zakon o Slovenskem državnem holdingu in Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank rešujeta težave slovenskega gospodarstva. Državni zbor je na svoji 7. redni seji ponovno odločal o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in o  Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, saj je Državni svet na omenjena zakona izglasoval veto. Stališče poslanske skupine SDS o omenjenih zakonih sta predstavila poslanec SDS mag. Marko Pogačnik in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.

Mag. Marko Pogačnik je pri stališču glede Zakona o Slovenskem državnem holdingu izpostavil, da državno premoženje do sedaj ni bilo upravljano učinkovito, podjetja v državni lasti pa dosegajo bistveno slabše rezultate poslovanja kot primerljiva podjetja. “Razlogov za neučinkovito upravljanje in podpovprečne rezultate poslovanj je več. Izpostavili bi vsaj dva, in sicer razpršenost lastništva med deležniki upravljanja za državnim premoženjem ter neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja. Zakon o Slovenskem državnem holdingu vsebuje določbe in tehnike, ki bodo omogočale in zagotavljanje učinkovitejše, racionalnejše, preglednejše ter odgovornejše upravljanje z državnim premoženjem, in s tem posledično omogočale tudi boljše poslovne rezultate podjetij,” je dejal mag. Pogačnik. Poudaril je tudi, da z uveljavitvijo zakona preneha obstajati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki v času svojega delovanja ni izpolnila svojega osnovnega poslanstva, kot je priprava in sprejem strategije upravljanja državnega premoženja, pri čemer je spomnil, da je eden izmed ministrov prejšnje vlade to inštitucijo poimenoval kar vrh ledene gore korupcije. “Za pripravo zakona o Slovenskem državnem holdingu je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki so jo sestavljali člani koalicije in opozicije, kar ni bila praksa prejšnje vlade, s tem pa je sedanja vlada naredila velik korak naprej in pokazala, da se zaveda pomembnosti zakona s ciljem, da se doseže čim širše soglasje. Vloženi amandmaji so zakon izboljšali tako vsebinsko kot tehnično, poudariti pa je potrebno, da so z vloženimi amandmaji bile upoštevane predvsem pripombe ter predlogi opozicije, socialnih partnerjev ter strokovne in širše javnosti, “je dejal poslanec SDS mag. Marko Pogačnik. Po njegovih besedah je bilo upoštevano tudi, “da se iz holdinga izloči slaba banka, da Kad ostane samostojna pravna oseba, da Modra zavarovalnica ostane hčerinska družba Kada, da obvezni pokojninski sklad ostane na Kadu, predlog odpoklica članov nadzornega sveta lahko naredijo vsi predlagatelji, za izvolitev članov nadzornega sveta je potrebna absolutna večina v Državnem zboru, v zakon se je vključila protikorupcijska klavzula, holding mora javnost obveščati v skladu s pravili, ki veljajo za javne delniške družbe.””Zakon vsebuje načelo preglednosti poslovanja, načelo gospodarnosti, načelo odgovornosti, načelo ugotavljanja in spremljanja učinkovitosti, načelo ločenosti, namembnosti premoženja ter priporočila in smernice OECD. Vse to so zagotovila, da bo zakon dosegel svoj namen in cilj. Poudariti je pomembno, da zakon vsebuje vrsto varovalk, ki bodo onemogočale, da bi prišlo do brezglavih in nepreglednih prodaj državnega premoženja. Zakon zagotavlja pregledno poslovanje ter omogoča večfazni nadzor poslovanja družbe, tako s strani nadzornega sveta družbe v katerem imata mesto zagotovljeno tako predstavnik opozicije kot predstavnik ekonomsko socialnega sveta in seveda s strani Državnega zbora, saj bo Državni zbor sprejemal najpomembnejše dokumente zaposlovanje holdinga, kot so strategija upravljanja naložb, klasifikacija, ki bo vsebovala ciljne deleže države v posameznih naložbah, seznam strateških naložb, seznam naložb za prodajo, metode prodaje ter se seznanila z letnim poročilom poslovanja holdinga,” je še poudaril poslanec SDS.

Izpostavil je tudi, da zakon o slovenskem državnem holdingu zagotavlja garancijo za stabilnost in dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne, saj ima holding obvezno nakazovati 10% prihodkov od prodaje naložb v kapitalski družbi. “Glede na vse navedeno v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je zastraševanje z razprodajami državnega premoženja in govora o kraji stoletja s strani nekaterih opozicijskih strank neupravičeno ter ocenjujemo, da ni vsebinskih razlogov za referendum o zakonu, ki bi predstavljal zelo slab signal do Evropske komisije, Evropske centralne banke in mednarodnega državnega sklada. Z uveljavitvijo zakona o Slovenskem državnem holdingu bo zagotovljeno učinkovito, odgovorno in pregledno upravljanje državnega premoženja, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj slovenskih podjetij. Slovenija pa bo z uveljavitvijo zakona poslala tudi pozitivni signal do evropskih inštitucij. Zato bo Poslanska skupina SDS zakon o holdingu ponovno podprla,” je zaključil poslanec SDS mag. Pogačnik.

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je predstavil stališče poslanske skupine SDS glede Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Poslanec je poudaril, da je “sanacija slovenskih, predvsem državnih in paradržavnih bank, eden izmed ključnih ukrepov, da bo Slovenija prišla iz krize.” Izpostavil je, da je to del ukrepov, ki se nanašajo tudi na javne finance, na pokojninski sistem, na trg delovne sile ter na upravljanje premoženja. “Dosedanji način reševanja bank, predvsem mislim na državne in paradržavne banke, je bil neučinkovit. Navsezadnje je bila tem bankam dana možnost, da v kateremkoli trenutku ali v letu 2007 ali v letu 2008 ali v letu 2009 do leta 2012 rešujejo svoje terjatve in jih niso reševale slabih terjatev. In danes govorimo o tem, da bodo te, predvsem te banke, prenesle te terjatve na posebno družbo. Čakali smo več kot štiri leta in to je hitrost in zaradi te hitrosti državnih in paradržavnih bank je slovensko gospodarstvo v krču. In zaradi tega je še vedno, tudi gospodarska rast negativna, zaradi tega je še vedno vedno več brezposelnih in zaradi tega je tudi veliko pesimizma v tej družbi;” je dejal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.

Poudaril je tudi, da so zasebne banke že v letu 2009 prenesle slabe terjatve na posebne družbe in spomnil, da je Nemčija ustanovila dve slabi banki že v letu 2008 in 2009, pri čemer pri  nas tega nismo storili. “Pri nas tega nismo storili, zaradi tega, ker enostavno ni bilo motivacije in nesporno je, da je popolnoma nesprejemljivo pričakovati, da bodo tisti, ki so povzročili slabe terjatve, te terjatve tudi reševali,” je dejal poslanec SDS mag. Šircelj. Po njegovih besedah gre pri opisanem poslovanju bank tudi za to, da so med krediti, ki so bili dani podjetjem, tudi krediti, ki so lahko brez zavarovanja ali ki so bili dani na podlagi klientelizma ali so bili dani na podlagi poznanstev na podlagi političnega pritiska, in v takšnih primerih, govorimo o bančnem banditizmu. “Za ta bančni banditizem je treba najti odgovornost. In ta zakon določa tudi odgovornost, tako kazensko kot odškodninsko, predvsem za tiste, ki niso delali v skladu z bančnimi pravili in v skladu z bančno etiko. In danes, ko govorimo o uspešnih primerih reševanja slabih terjatev, govorimo o Švedski, govorimo o Nemčiji in ne nazadnje tudi na Irskem napovedujejo gospodarsko rast bruto družbenega proizvoda,” je dejal poslanec SDS mag. Šircelj. Poudaril je tudi, da je z zakonom določeno, da bodo banke prenašale slabe terjatve. “Te slabe terjatve bodo določene strokovno, na podlagi strokovnih meril, ki jih pozna bančna stroka, ki jih poznajo cenilci. Ocenjeno je, koliko je teh bančnih terjatev, predvsem v državnih in paradržavnih bankah in navsezadnje je določena cena. Dolgoročna tržna cena je določena v zakonu, seveda pa je ta vrednost določena na podlagi posamezne cenitve,” je dejal mag. Šircelj. “Ta zakon rešuje težave ne samo bančnega sistema, rešuje tudi težave slovenskega gospodarstva, zaradi tega bomo v Slovenski demokratski stranki ta zakon ponovno podprli,” je zaključil poslanec SDS.