S pomočjo Tigrovcev smo se Slovenci prvič postavili zase

Malo je tako svetlih obdobij, kot je bilo obdobje upora duha proti fašizmu, potujčenju, proti načrtovanju in izvedbi genocida nad našim narodom. Danes je, v okviru 17. spominskega gorniškega tabora dr. Henrika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni, v Bovcu potekal zgodovinski simpozij o začetkih protifašističnega upora v Evropi – TIGR, ki sta ga otvorila podžupan Občine Bovec Davor Gašperčič in predsednik SDS Janez Janša (http://www.sds.si/news/9496), zatem pa so svoje poglede na omenjeno tematiko predstavili zgodovinar in raziskovalec mag. Renato Podbersič, pranečak Bazoviške žrtve – Ferda Bidovca Marko Bidovec, esejist, kritik, publicist, avtor knjig o delovanju TIGR-a Borut Rutar ter pisateljica in publicistka dr. Mira Cencič.Šlo je za kupčkanje z našim etničnim ozemljem Mag. Podberšič je uvodoma na kratko orisal razvoj italijanske države, vzpostavitev enotne Italije, njen vpliv na kasnejše dogajanje v prvi svetovni vojni in tudi kasneje ter razvoj fašizma in protifašističnega odpora. »Z nastankom enotne italijanske države je prišlo tudi do razvoja iredentizma, katerega cilj je bil med drugim priključiti Trentino in Bolzano k Italiji, saj da so to naravne meje, do katere ima Italija neodtujljive pravice,« je pojasnil in dodal, da so leta 1866 Italijani z osvojitvijo Benečije prvič prišli na slovenski etnični rob, beneški Slovenci so sprva še imeli nacionalne pravice, kasneje pa se je to pričelo spreminjati.Kot je dejal v nadaljevanju, je bila Italija pred 1. svetovno vojno članica centralnih sil, pod miselnim vplivom Bismarcka, centralne sile naj bi služile kot protiutež Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji, torej starim pomembnim imperialnim velesilam. Italija bi morala tako, kot del centralnih sil, vstopiti v 1. svetovno vojno in iti v boj proti antantnim silam, ob tem pa se je začelo tudi trgovanje velesil s slovenskim etničnim ozemljem. Na podlagi tega trgovanja je Italija avgusta 1914 razglasila nevtralnost, navkljub obstoječi pogodbi s centralnimi silami. Kasneje jo je Londonski sporazum obvezal k vstopu v 1. svetovno vojno na strani antantnih sil, tako se je znašla na nasprotni strani avstroogrske vojske, čeprav na začetku vojne ni imela namena odpreti t.i. soške fronte.»Šlo je za kupčkanje z našim etničnim ozemljem,« je izpostavil mag. Podberšič in dodal, da naše ozemlje ni bilo ozemlje starih etabliranih držav, zato s strateškega vidika Francije in Velike Britanije ni igralo nobene pomembnejše vloge. Italija se je priključila zato, da bi dobila Tirolsko, Trst, Istro, Gradiščansko, Trbiž, Zadar z otoki,… Ostale Dalmacije (zahtevala jo je do Ploč), pa ji saintgermainska pogodba ni priznala. Ko se je po vstopu Italije v vojno 1915 odprla krvava soška fronta, se je pričenjalo tudi prvo nasilje nad Slovenci, saj se Italija, kljub določilom mednarodnega prava, ni obnašala kot začasni okupator, temveč je že od začetka izvajala ukrepe italijanizacije in ni čakala na konec vojne in morebitni dogovor velesil. Med te ukrepe so med drugim sodili: pregon duhovščine in pregon slovenskega jezika iz bogoslužja, uvedba italijanske uprave, potujčevanje imen, … . Vojno je Italija sicer izgubila, a je bila na strani antante, tako je novembra 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, vkorakala na slovensko ozemlje kot začasni okupator in nemudoma vzpostavila svojo vojaško upravo, pri čemer se je zavedala, da bo na tem ozemlju tudi ostala. Ko je Italija z Rapalsko pogodbo leta 1920 dobila v last slovensko ozemlje, Istro, … je meja med njo in ostalim slovenskim etničnim ozemljem postala boleča rana Primorcev, saj je kar tretjino nacionalnega telesa ločevala od ostalih sorojakov v SHS (kasneje Kraljevine Jugoslavije). Mag. Podberšič je še poudaril, da se je kmalu zatem pričelo nasilje nad Slovenci stopnjevati, na simbolni ravni pa je bil za kasnejše dogodke ključen tudi požig Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920).Ti fantje so morali v smrt, ker so branili slovensko besedo, svoj narod in svojo bit V nadaljevanju je pranečak Ferda Bidovca, enega od štirih, leta 1930 usmrčenih, bazoviških žrtev, Marko Bidovec, poudaril, da smo se s pomočjo Tigrovcev Slovenci prvič postavili zase. »Prej smo se vedno bojevali pod tujo zastavo, za tuje interese,« je dejal. Uvodoma je predstavil svojo rodbino, ki po njegovih besedah simbolizira prostorsko razporeditev Slovencev: priimek Bidovec je namreč koroški, od tam so se odselili na Golnik, nato so šle 3 veje rodbine naprej, ena v Kranj, druga v Ljubjano (tej veji je pripadal tudi F. Bidovec, ki se je poročil s Franjo Bojc Bidovec, kasneje znano kot upravnico Bolnice Franja), tretja veja pa se je preselila v Žirovnico. Kot je nadaljeval, je njegov prednik Ivan Bidovec spoznal Italijanko Antonio, zaradi njune ljubezni se ji je njena družina celo odpovedala, zmerjali so jo, da se je poročila s »sciavom«. Kljub temu je bila ljubezen močnejša, Antonia se je naučila slovensko, tudi vseh 10 njunih otrok je poslala v slovenske šole. Eden izmed teh otrok je bil tudi Ferdo Bidovec.Zatem je M. Bidovec prebral kratek odlomek o svojem prastricu, iz knjige, ki jo je ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških žrtev (leta 2010) izdala njegova sestrična. V nadaljevanju predavanja je izpostavil dejstvo, da pogosto pozabljamo na vse, ki so dali svoja življenja za isto stvar kot njegov prastric. »Bilo jih je na desetine, stotine, ki so sledili v času 2. svetovne vojne. Zato vsem preganjanim, mučenim, jetnikom v koncentracijskih taboriščih in drugim borcem moja in verjamem, da tudi naša skupna iskrena hvala!« je dejal Bidovec in dodal, da je treba povedati, sebi in zanamcem, da je malo tako svetlih obdobij, kot je bilo obdobje upora duha proti fašizmu, potujčenju, proti načrtovanju in izvedbi genocida nad našim narodom. »Ti štirje fantje so morali oditi v smrt v času miru! Nikjer v Evropi ni divjal vojaški spopad. Vse druge zadeve (drugi tržaški proces, … ), vse je bilo na pragu vojne. Ti fantje pa so morali v smrt, ker so branili slovensko besedo, svoj narod in svojo bit. Žrtev je žrtev, vsaka je preveč, a vendar je treba poudariti, da so odšli v smrt v času miru, Ferdo Bidovec star komaj 22 let, je še dejal in dodal, da je njegov prastric do konca ostal zvest našemu narodu, tudi v trenutkih tik pred ustrelitvijo, čeprav je vedel, da ga bo kmalu zagrnila tema in da pušča za seboj družino in zaročenko.Marko Bidovec je še dejal, da je bil leta 2005 ogorčen, ko je poslušal izjave nekaterih slovenskih javnih osebnosti, ki so Tigrovce označevali za teroriste. »Leta 2005 je Janez Stanovnik prejel moje pismo, na roko napisano, tako da je zagotovo čutil še večji gnev, ko je naše štiri fante poimenoval teroriste,« je dejal in zaključil, da je primorski človek to, kar smo leta 1947 delno dobili nazaj, podpisal s svojo krvjo. »Ta svoboda je bila krepko plačana – z življenjem. Ne imejmo iluzij, da se zgodovina ne more ponoviti. Žalostno je, da se iz nje tako malo naučimo,« je še dejal na koncu svoje, z osebnimi vtisi obogatene, pripovedi. TIGR je bil odporniško gibanje Simpozij se je nadaljeval s predavanjem esejista, kritika, publicista in avtorja knjig o delovanju TIGR-a Boruta Rutarja, ki je poudaril, da bi bilo treba organizacijo TIGR spraviti na raven drugih odporniških gibanj. Kot je dejal avtor številnih knjig, ki jim doslej zgodovinarji še niso oporekali, bi bilo TIGR-u treba priznati, da je bilo gibanje demokratičnih liberalnih in krščanskih struj med obema vojnama, tako na Primorskem, kot tudi v ostalih delih Slovenije.Rutar je v nadaljevanju podrobneje predstavil samo strukturo organizacije TIGR in njeno regionalno porazdelitev, v nadaljevanju pa je tudi obširneje pojasnil vojaško delovanje organizacije.Domoljubje, ki je v naših ljudeh, je treba oživeti, saj ima moč, ki povezuje, ki vrača samozavest Kot zadnja uvodničarka je nastopila dr. Mira Cencič, vodilna raziskovalka TIGR-a na Slovenskem, ki bo v kratkem izdala tudi knjigo na to temo. Izpostavila je predvsem uničevanje Slovenstva v času fašizma, ko je potekal duhovni genocid nad Slovenci, in sicer s pomočjo uničevanja jezika, kulture in gospodarstva. Slovenščina se je postopoma umikala iz javnega življenja, uveljavilo se je načelo: »tu se govori le italijansko«, pričelo se je poitalijančevanje osebnih imen in priimkov, geografskih pojmov. Fašisti so tudi uničevali slovensko kulturo, kaznovano je bilo petje, uporaba narodnih simbolov, pričelo se je razbijanje tiskarn in prepoved slovenskega tiska. »V času fašizma je bilo nevarno že, če si nosil oblačila v barvah slovenskih simbolov, zato je bilo že to narodno zavedno dejanje, danes pa smo do narodnih simbolov velikokrat brezbrižni, prav tako sami ogrožamo svoj jezik,« je opozorila dr. Cencičeva.V nadaljevanju je poudarila, da so najprej ovirali šolstvo, ki je najbolj izrazit vzgojni in učni element, in sicer skozi prepoved domačega jezika, z asimilacijo skozi vrtce, s krepitvijo vloge fašističnih organizacij. Prav tako so skušali vdreti v cerkvene obrede, s tem ko so prepovedovali slovenski verouk v šolah, prepovedali so slovensko petje in molitev v procesijah, a kljub temu vdor fašizma v cerkev ni uspel, ohranila se je slovenska beseda, slovenska pridiga, molitev. Poleg omenjenih ukrepov so izvajali tudi ukrepe na področju gospodarstva, katerih cilj je bil razprodaja slovenskih zemljišč in domov Italijanom. Fašisti so se namreč zavedali, da ljudstvo, ki nima svojega gospodarstva, ne more biti samozavestno in samostojno, zato so izčrpavali podjetnike in kmete z davki, da bi se ti čimprej odpovedali svoji zemlji, spodbujali so poroke Italijanov s Slovenkami, … . Zaradi vseh omenjenih ukrepov se je z območij pod oblastjo fašizma izselilo okoli 100.000 ljudi, kar je povzročilo veliko spremembo v narodni in socialni strukturi prebivalstva.Italijanske oblasti so organizirale tudi ovaduško mrežo v slovenskem življu, na podlagi pridobljenih informacij je prihajalo tudi do mučenj, internacije, zapora, pa tudi smrtnih obsodb. Raziskovalka organizacije TIGR je opozorila na narodnostno pogrezanje, ki smo mu priča tudi danes. Italijan je bil tujec, zunanji sovražnik, ki je uporabljal nasilne metode, zato je v Primorcih vzbudil upor, danes pa je sovražnik notranji, skriva se pod masko leporečja. Posledica je ravnodušnost do slabitve identitete naroda.»Italijani so si prizadevali za uničevanje narodne zavesti. Slednje nam manjka tudi danes, kar je posledica komunizma, ki je spodbujal jugoslovanstvo na račun slovenske identitete. Danes tako velja, da je izražanje slovenskih narodnih vrednot nacionalizem,« je dejala dr. Cencičeva in poudarila, da temu ni tako, saj domoljubje zagotavlja kozmopolitsko kulturo. »Domoljubje, ki je v naših ljudeh, a je trenutno speče, je treba oživeti, saj ima moč, ki povezuje, ki vrača samozavest. Naučiti se je treba spoštovati svojo domovino, je vrednota,« je še dejala in dodala, da je zaskrbljujoče, da mladi rodovi vedno manj poznajo zgodovino slovenskega naroda in vedno manj poznajo težave, s katerimi so se srečevali njihovi predniki.  Dr. Cencičeva je poudarila, da so si bili Slovenci enotni v boju proti skupnemu sovražniku, pa najsi je bilo to v okviru TIGR-a (po nekaterih ocenah je bilo aktivnih okoli 2000-3000 Tigrovcev, vendar pa so z njimi simpatizirali praktično vsi Slovenci na tem območju) ali tajne organizacije krščanskih socialistov. Veliko aktivistov je pripadalo kar obema organizacijama hkrati, glavni cilj pa je bil ohranitev Slovenstva (s pomočjo različnih akcij, med drugim tudi s pomočjo tiska in razpečevanja ilegalne slovenske literature, …) ter združitev vseh Slovencev v eni državi. Organizaciji sta se v odporniškem delovanju dopolnjevali, tako da sta obe skupaj pokrili večino področij, ki jih je prizadelo potujčevanje.Leta 1940 je na Primorskem in v Jugoslaviji prišlo do izdajstev in aretacij, ki so privedle do drugega tržaškega procesa (1941), v spopadu na Mali Gori nad Ribnico je bil smrtno ranjen vodja TIGR-a Danilo Zelen. TIGR tudi ni bil povabljen v OF, a vendar so bili Tigrovci prvi partizani in organizatorji odpora, po vojni je bila njihova resnična vloga večinoma zamolčana. »Kot je rekel Danilo Zelen, vodja TIGR-a: »Za naš boj ni plačila, a vendar moramo to suženjstvo zlomiti,«« je dejala dr. Cencičeva in dodala, da se včasih kdo vpraša, ali se je splačalo žrtvovati vse, kar so ljudje na Primorskem žrtvovali v tistem obdobju. Tem odgovarja: »Splačalo se je, za nas, za domovino. Njihovo trpljenje je bil razlog, da smo kasneje nadaljevali s samostojnostjo.«
Prispevek predsednika SDS Janeza Janše na simpoziju o TIGR najdete na tej povezavi.