Vlada dobre čase izkorišča za deljenje v gospodarstvu ustvarjenega denarja za neproduktivne namene, namesto da bi krepila konkurenčnost in ustvarjala rezervo za slabše čase.
Poslanci Slovenske demokratske stranke Franc Breznik, mag. Franc Rosec, Suzana Lep Šimenko, predsednik SDS Janez Janša in mag. Andrej Vizjak, predsednik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS, so 11. septembra 2019 v Celju obiskali že 52. Mednarodni obrtni sejem. Na povabilo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so se srečali z vodstvom zbornice in izmenjali poglede in stališča, ki se tičejo gospodarskega duha v Sloveniji.
Predsednik OZS Branko Meh je uvodoma predstavil svoje najožje sodelavce v vrhu zbornice in spregovoril o težavah, s katerimi se srečujejo slovenski obrtniki, ki so žal zaradi neposluha zadnjih nekaj vlad večinoma še vedno iste, kot so bile ob podobnih srečanjih v preteklosti. Opozoril je, da se jim zdi pritisk Levice na vlado nekaj nerazumljivega, saj onemogoča konkurenčnost slovenskih podjetij pred podjetji iz drugih držav. V OZS močno nasprotujejo ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog označujejo kot populističen ukrep.
Meh pravi, da po izračunih vedo, kaj bi to prineslo za slovensko malo gospodarstvo. »Razbremenjeni bi bili upokojenci in tisti, ki niso delovno aktivni v gospodarstvu, za obrtnike in podjetnike pa je to velika obremenitev, temu ostro nasprotujemo,« je zatrdil Meh in ob tem še opozoril, da imajo zdravstvene zavarovalnice ob koncu leta nenormalno visoke dobičke in po njegovem mnenju je to treba spremeniti.
V nadaljevanju se je dotaknil prav tako večne pereče teme slovenskega gospodarstva, na kar SDS opozarja že dolgo časa, to so birokratske ovire. Po Mehovih besedah se na zbornici borijo, da bi poenostavili poslovno vodenje podjetij, a se vsakokrat dogajajo neke nove birokratske ovire, vodenja nepotrebnih evidenc. »Namesto, da bi počeli tisto, kar je osnovna naloga podjetij, se ukvarjamo z nepotrebnimi administrativnimi deli. Vsi govorijo, da je treba poenostaviti postopke in vodenje, hkrati smo pa priča dodatnim obremenitvam,« je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice. Kot primer je navedel odvajanje embalaže, o čemer morajo enkrat letno poročati ministrstvu za okolje, po novem pa bi morali podjetniki koncesionarju o tem poročati kar štirikrat letno. To je označil za absurd in zaprosil poslance za pomoč, da pomagajo in nasprotujejo sprejemu tega predloga.
Predsednik OZS želi, da bi se slovensko gospodarstvo približalo tistemu v Avstriji ali Nemčiji, a v isti sapi tudi opozori, da smo že priča ohlajanju nemškega gospodarstva, slovensko pa je vezano na nemško in to so resna opozorila, da bo treba tudi v politiki nekaj spremeniti. »Ta vlada je zelo rada všečna in deli denar, ne v gospodarstvo ampak v negospodarske ukrepe in tu bo treba pomisliti, kaj pa ko pride recesija, ko pride kriza, kaj bo s slovenskim gospodarstvom,« je dejal Branko Meh. Pravi, da so slovenski obrtniki na to pripravljeni, eno krizo so že preživeli, žal pa so odvisni od politike, ki sprejema zakonodajo, ki jim ni naklonjena, zato si želijo, da bi lahko soustvarjali takšno zakonodajo, ki bi bila resnično za dobro slovenskega gospodarstva in slovenskega državljana.
Ob koncu je izpostavil še dve stvari. Prva je ta, da so tudi s pomočjo SDS vložili ustavno presojo na pokojninsko zakonodajo, ki tistim, ki so izpolnili pokojninsko dobo in bi še želeli delati, krati pravico do pokojnine. Nestrpno že pričakujejo odločitev, Meh je celo namignil, da postopek tako dolgo traja, ker nekateri indici kažejo, da gre odločitev njim v prid in se lahko zgodi, da bo prišlo do kakšnih odškodninskih tožb. Druga zadeva je pa število brezposelnih v Sloveniji, ki je trenutno okoli 75 tisoč, gospodarstvo se pa sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile in to je zagotovo težava, da delovno sposobni ljudje ne želijo delati.
Predsednik SDS Janez Janša je zbranim najprej na kratko predstavil izhodišča iz resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, sodobna tehnologija lahko vsem veliko prinese. »Vladi predlagamo, ta digitalizacijo uvrsti pred prioritete v času vodenja Evropske unije,« je dejal Janša in dodal, da je EU že junija digitalizacijo postavila v ospredje za naslednje 5 letno obdobje, prav tako nova predsednica Evropske komisije.
Janša je digitalizacijo označil za izjemno priložnost, da mi sami omogočimo okolje, ki bo s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov omogočilo reševanje problemov pri javnem naročanju in vseh ostalih delih javne uprave, pri zdravstvu, v kmetijstvu in seveda v gospodarstvu, kjer je že sedaj največ tega, saj zaenkrat to uvajajo podjetniki. Po Janševih besedah je pomembno širjenje zavesti, kaj to sploh je, večina Slovencev namreč misli, da so tehnologija veriženja podatkovnih blokov (Blockchain) kripto valute in da so to piramidne sheme. »Tukaj mi računamo, da bomo s to resolucijo dosegli spremembe v zakonu o gospodarskih družbah in vrednostnih papirjih in prepričali vlado, da digitalizacijo postavi med prioritete,« je še dejal Janša.
Predstavnikom Obrtno-podjetniške zbornice je predsednik SDS zagotovil da Slovenska demokratska stranka ostaja zaveznica z obrtniki in podjetniki pri razbremenitvah, predvsem pri davčni in administrativni, saj sta to dve potezi, ki ne zahtevata nobenih dodatnih proračunskih virov. Ob koncu jim je še čestital za vztrajnost, zbornica namreč v letošnjem letu praznuje 50. obletnico.
Mag. Andrej Vizjak je dejal, da »v SDS od zadnjega srečanja nismo spremenili izhodišč, ki so še vedno aktualna in jih večkrat ponavljamo in so zelo v korelaciji z vašimi zahtevami in pričakovanji.« Tudi Vizjak ugotavlja, da vlada izkorišča dobre čase za delitev v gospodarstvu ustvarjenega denarja za neke neproduktivne namene, krepitev javnih institucij brez tega, da bi sistematično reševala probleme javnih institucij, recimo zdravstva. Žal ne izkorišča tega za krepitev konkurenčnosti in nabiranja sape za težke čase. Vsi skupaj vi in mi se moramo pripravljati na slabše čase, ko ne bo več za deliti in bo treba tudi malo zategniti pas in vlada bo imela v takih časih težave, je prepričan Vizjak. Opozoril pa je tudi na to, da je vlada odstopila od vseh reform, ker vidi, da ničesar ne more sprejeti zaradi nasprotovanj, predvsem je imel v mislih spremembo pokojninsko dobe, saj mladi pozno stopajo na trg dela in z nekim daljšim prehodnim obdobjem bi to lahko naredili.
Franc Breznik je komentiral nekonkurenčnost slovenskega izobraževalnega sistema. Ugotavlja, da se je kadrovski bazen bivše Jugoslavije izpraznil, imamo samo še ljudi, ki nočejo delati ali se nočejo izobraziti in so nekonkurenčni, zato bi morali iti na sistem preizobraževanja. »Tudi nekdo, ki ima visoko izobrazbo, po dveh letih čakanja na borzi bi moral iti na preizobrazbo in stopiti na pomoč podjetjem,« je prepričan Breznik. Spomnil je, da je SDS že večkrat vložila zakon za uvedbo vajeniškega sistema, ki bi, če bi bil že na začetku sprejet, zdaj že dajal rezultate. Opozoril je, da ima država popolni monopol nad šolstvom in nima posluha za izobraževanje popolnima novih poklicev kot so recimo serviserji za industrijske robote.
Glede sprememb v izobraževalnem sistemu je svoje misli podal tudi direktor OZS Danijel Lamperger, ki podpira aktivno politiko zaposlovanja, a na tem področju že več kot 5 let ni nobenih sprememb, milijoni se porabljajo neučinkovito. Lamperger meni, da bi morali polovico triletnih programov ukiniti, ni razloga, da imamo triletne programu, če večna dijakov potem nadaljuje šolanje na programu plus 2, s tem izgubijo eno leto. »Vemo, da današnjih avtomobilov ne moreš več popravljati s triletno šolo,« je poudaril podobno je s številnimi drugimi programi, od lesne branže naprej. Lamperger predlaga, da bi imeli štiriletne srednješolske programe, da dobijo dijaki 5. stopnjo izobrazbe in potem bi se tudi veliko takih, ki se danes vpisujejo na ekonomske šole in podobne veliko raje vpisalo na obrtniške programe.
Člani vodstva Obrtno-podjetniške zbornice so v nadaljevanju obiska delegacijo SDS popeljali po ulici obrti, še posebej ponosni so na svojo najmanjšo sekcijo domače in umetnostne obrti. Zbornica šteje 25 tisoč članov, v lanskem letu so pridobili 1600 v letošnjem pa že preko 800 novih članov, kar je znak, da so obrtniki in podjetniki začutili, da zbornica deluje v pravi smeri.
Galerija
