S počastitvijo obletnice rojstva Primoža Trubarja smo okrepili našo nacionalno zavest

Člani častnega odbora za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja imeli zadnje formalno srečanje. Po natanko letu in petih dni, odkar se je na svoji prvi seji sešel častni odbor za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, so se člani odbora ponovno zbrali na svoji zadnjem formalnem srečanju v škofovskem uradu evangeličanske cerkve v Sloveniji v Moravskih Toplicah. Častni odbor je na svojem zadnjem sestanku ocenil celoletni program lanskoletnega praznovanja. Člani častnega odbora so se strinjali, da je obletnica rojstva očeta slovenske besede vsekakor bila priložnost, da Trubar ponovno vstopi v našo nacionalno zavest ter da tudi z njim, ki je bil v svojem času velik evropski intelektualec, kot narod opomnimo nase.

Pobude za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja so začele prihajati že leta 2005 (SAZU,  Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Občina Velike Lašče). Po dogovoru z Ministrstvom za kulturo je koordinacijo vseh aktivnosti v zvezi s tem prevzel Koordinacijski odbor za državne proslave, ki ga je vodil državni sekretar Aleksander Zorn. Gospod Zorn je v namen primerne obeležitve obletnice rojstva opravil številna usklajevanja z Ministrstvom za kulturo, Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Uradom za UNESCO, Občino Velike Lašče in različnimi nevladnimi organizacijami in uglednimi posamezniki, ki so povezani z delom Primoža Trubarja. V začetku februarja 2007 pa je k sodelovanju v častnem odboru za počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva povabil najvidnejše slovenske predstavnike kulturnega, političnega in javnega življenja.

Eden pozitivnih elementov v počastitvi Trubarjevega leta je gotovo ta, da je bilo praznovanje zastavljeno široko in raznovrstno, in da je zajelo tako rekoč vso Slovenijo ter zamejstvo. Ob tem so poglavje zase prireditve, ki so potekale v krajih Trubarjevega bivanja in delovanja v Nemčiji.  Pri snovanju koncepta sta imela pomemben delež tudi Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar s svojimi podružnicami in Evangeličanska cerkev. Dobrodošla je bila tudi odločitev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je za Dneve evropske kulturne dediščine v letu 2008 izbral temo Primož Trubar – naš veliki Slovenec.

Najpogostejše oblike izkazovanja časti Primožu Trubarju v preteklem letu so bile razstave, simpoziji, knjižne izdaje, predavanja, odkrivanja spominskih obeležij … V Trubarjevem letu so tako izšle nekatere knjige, ki pomenijo nov pristop k Trubarju in njegovemu delu, njegovemu delu je bilo posvečenih tudi nekaj znanstvenih simpozijev. Podoba Primoža Trubarja je zasijala tudi na jubilejnem kovancu in priložnostni znamki. Med pomembnejšimi dosežki lanskega leta je še uvrstitev obletnice rojstva Primoža Trubarja na UNESCO seznam obletnic. Do sedaj je bila na UNESCO seznam obletnic uvrščena samo obletnica rojstva Jurija Vege.

Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti, čigar vzor nam je še danes zgled za dejavno stališče pri uveljavljanju svojega jezika tudi na vseh novih sporazumevalnih področjih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj.