S plačilno nedisciplino se lahko širi tudi siva ekonomija

Vladno neukrepanje glede pereče plačilne nediscipline. Na redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS Milan Čadež  je postavil vprašanje ministru za gospodarstvo, dr. Mateju Lahovniku. ??V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani ministrici, spoštovana ministra, kolegice in kolegi! Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v okviru rednih obiskov po statističnih regijah redno spremlja dogajanja v Sloveniji, predvsem pa spremlja dogajanje v gospodarstvu in pa delovanje  malega gospodarstva in obrtnikov. Lahko rečemo, da se izvozno usmerjena podjetja v državi držijo dobro, povečujejo se tudi naročila in kar je  najpomembnejše, da za te svoje produkte dobijo tudi plačilo. Znotraj naše države je pa stanje zaskrbljujoče. Mala in srednje velika podjetja, obrtniki, ki svoje produkte in storitve prodajajo na slovenskem trgu, v svojem lokalnem okolju so danes v velikih težavah zaradi neplačevanja oziroma lahko rečem tudi prosjačenja glede svojega zasluženega denarja. Posledično se tudi s plačilno nedisciplino širi siva ekonomija. Ko pošteni podjetniki iščejo bližnjice, kako si zmanjšati lastne stroške, še posebej je pa zaskrbljujoče večanje neplačevanja obveznosti do delavcev.

Kje je težava? Kot vidimo, se na javne razpise prijavljajo tudi velika podjetja, ki z nizkimi cenami na koncu uspešno dobijo tudi posel. Kaj temu sledi? Sledi mrzlično iskanje podizvajalcev v ožjem lokalnem okolju, ki pa vemo, da jih vedno težje tudi dobijo. Že vnaprej je namreč znano, da bodo ostali brez zasluženega plačila oziroma, da bodo dobili ponujene kompenzacije, ki so bile seveda nedogovorjene. Potem je znano tudi eno največjih podjetij v Sloveniji, ki zida vsepovprek, po drugi strani pa poznamo tudi to, da za vsak dan zamude zaračuna tudi zamudne obresti. Spoštovani gospod minister, ne potrebujem dolge razlage.  Povejte nam, kako in kdaj boste uredili to stanje?

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec. Postavljeno vprašanje sicer posega na področje več resorjev, predvsem tudi Ministrstva za finance, kamor sodi vprašanje plačilne discipline in pa deloma tudi Ministrstva za pravosodje, ampak ker bom odgovoril nanj v čim večjem delu kot lahko. Najprej, vlada je na tem področju, ker se zavedamo problematike plačilne nediscipline, spremenila Zakon o javnih naročilih. Tako da je po novem mogoče, da v primerih, kadar so naročniki neposredni proračunski uporabniki, torej država, ali na primer občine in kadar glavni izvajalec ne plača svojih podizvajalcev, v takšnih primerih je mogoče neposredno plačilo podizvajalcem z asignacijo. Ta zakon je bil sprejet v državnem zboru in jaz mislim, da je to za prihodnje pomemben korak naprej. Prav tako je vlada pripravila spremembo Zakona o izvršbi, ker so upravičeno seveda nekateri opozarjali, da predvsem menica kot inštrument v Sloveniji ni učinkovit. Tudi ta novela tega zakona je že v državnemu zboru.

Tretji pomemben ukrep, ki je bil na predlog Ministrstva za gospodarstvo in ga je sprejelo Ministrstvo za finance je, da se dvigne prag za tako imenovano fakturirano realizacijo na štiristo tisoč evrov. Torej v primeru, kadar gre za res ta manjša ali mikro podjetja in je njihov promet enak ali manjši od štiristo tisoč evrov, se lahko odločijo za princip fakturirane realizacije, ki pomeni, da podjetja plačajo DDV ne takrat ob izstavitvi računa, kot je sicer običajno, ampak šele takrat po principu plačane realizacije, ko je račun tudi dejansko plačan. To je lahko tudi pomemben likvidnostni moment za posebej mala in mikro podjetja.

Naslednji korak, ki je bil sprejet, je bilo plačilo preplačanega davka na dodano vrednost v enaindvajsetih dneh kar je bil tudi predlog opozicije in je bil tukaj v državnemu zboru večkrat izpostavljen in pa znižal se je davek na dodano vrednost za nekatere storitvene dejavnosti. Tisto kar je še ključni korak in ga pravzaprav operacionaliziramo tudi danes prav s pomočjo AJPES-a je sistem elektronskih kompenzacij. Gre za prostovoljno poravnavo obveznosti med različnimi poslovnimi subjekti. Namreč ne morejo… Večstranski pobot terjatev ni smiseln, ker ga tudi nikjer v svetu ne poznajo, ker pomenijo možnost zlorabe, ker lahko seveda nekdo prijavi v sistem terjatev, ki ni dejansko verodostojna. Obstaja pa sistem večstranskega pobota obveznosti, ki se pa uporablja, tudi pri nas in, ko nekdo prijavi obveznost pomeni, da jo tudi prepozna.

Zdaj dejansko se je to v preteklosti uporabljalo v premajhni meri, zato smo tudi prav s pomočjo AJPES-a in pa obeh zbornic, tako gospodarske kot obrtne zbornice pripravili na nek način tudi podporo ali pa priporočilo vsem poslovnim subjektom naj v čim večji meri uporabljajo ta sistem e-kompenzacij. Se pravi večstranskega pobota obveznosti. Razmišljali smo tudi o tem, ali ga zapovedati, narediti za obveznega. Ampak tega ne pozna nobena članica Evropske unije, ker pravijo, da bi izkušnje s tem lahko bile celo slabše in da je prostovoljnost v temu primeru najboljša možna rešitev.

Moram pa opozoriti še na eno stvar, ki se mi zdi pomembna in na katero ste sam opozorili; podjetja, posebej mali izvajalci, posebej kot ste sami rekli, sprejemajo tudi posel za katerega že vnaprej vedo, da je nizka verjetnost, da bo plačan ali da ne bo plačan. Samo ena stvar je še hujša kot od tega, da nimaš naročil; da imaš naročila, da jih sprejemaš pa veš, da ne boš dobil plačila za te storitve, ki jih opravljaš. V temu primeru moram reči tudi podjetniki morajo bolj skrbno preverjati boniteto posebej teh velikih nekaterih družb na katere opozarjate, da so v plačilnih težavah in se seveda raje odločiti za to, da tega posla ne sprejmejo kot pa da sprejmejo posel za katerega že vnaprej vedo, da ne bo plačan. Ker v nasprotnem primeru še sama zaidejo v težave. Tako da sem poskušal zdaj opozoriti predvsem na neko paleto ukrepov, ki so bili sprejeti seveda pa plačilna nedisciplina še naprej ostaja v trenutni situaciji problem kot si tudi sam opozoril. Hvala.

MILAN ČADEŽ: Spoštovani gospod minister! Popolnoma vas razumem glede vsega navedenega, vendar pa se moramo zavedati, da so vsi ti navedeni ukrepi že kar nekaj časa v funkciji. Poznamo tudi asignacijo. Vendar se kljub vsem ukrepom, ki so bili sprejeti, plačilna nedisciplina ne izboljšuje. Glede na to, da je ta tematika znotraj slovenskega gospodarstva, znotraj prometa, zelo pereča, bi izkoristil možnost, da se o tem opravi posebna razprava. Hvala.