S kolesom v Zadnjo Trento in na Vršič

Brez dobre volje bi težko zmogli številne ovinke. Globok vdih svežega zraka in pregled koles je bila naša jutranja priprava za skrbno načrtovan napor. Pedala so se hitro zavrtela po dolini Trente in se ustavila šele ob spomeniku pokojnim trentarskim gorskim vodnikom. Od tam smo po cesti nadaljevali s previdnim kolesarjenjem s kratkimi spusti, ki so nam dajali ogromno motivacije pred strminami. Kekčeva domačija je bila za večino udeležencev točka postanka pred vračanjem v kamp, za vztrajnejše pa šele izhodišče proti gozdnatemu Vršiču. Novo zastavljeni cilji so bili vse bližje, kljub temu pa se je zdelo, da je kolo za vsakim ovinkom težje. Ne glede na vse smo se z veliko mero odločnosti in optimizma vsi uspešno prebili do konca poti in se ponovno zbrali v našem taboru ob sotočju Soče in Lepene.