S katerimi strukturnimi reformami se lahko vlada pohvali na polovici svojega mandata?

Poslanci in poslanke na današnji izredni seji državnega zbora na pobudo poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije – krščanskih demokratov in poslancev manjšin razpravljajo o predlogu priporočila v zvezi s problematiko razmerja med plačanimi davki in prispevki ter javnimi dobrinami, ki jih država za te plačane davke in prispevke nudi. Stališče poslanske skupine SDS je podal poslanec Franc Breznik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

FRANC BREZNIK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gostje, drage kolegice in kolegi! Torej danes smo pred pomembno sejo, na kateri se ne bomo pogovarjali o preteklosti, morda se bomo pogovarjali o osmih sušnih letih Slovenije, osmih letih prostega teka, predvsem se bomo pogovarjali in dokazali vam bomo v Slovenski demokratski stranki o izgubljenih letih sedanjosti in o izgubljeni prihodnosti za številne generacije. Danes bo tekla razprava, argument proti argumentu, danes boste lahko dokazovali, da Slovenija na polovici vašega mandata ni v prostem teku, da ste naredili mnogo za to državo, da ste naredili mnoge strukturne reforme, mi bomo pa dokazovali, da temu ni tako.

V Sloveniji se soočamo s številnimi mnenji o tem, koliko davkov plačujemo državi in kaj oziroma koliko od plačanih davkov dobi država v obliki nudenja javnih dobrin in koliko tega vrne svojim državljanom. Okviren pregled tega imate v svojih dokumentih, ki smo jih pripravili za to sejo danes in prikazujejo konsolidirana bilanca državnega proračuna, proračuna občin, Zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na ta način država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti kot so kmetijstvo, transport, trgovina, javni red, varnost, rekreacijo, kulturo, religijo, okolje in prostor, obrambo in druge javne storitve.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 1,5 % rast bruto domačega proizvoda, kar je za 0,4 % točke manj od napovedi iz novembra lani. Prihodnje leto naj bi se gospodarska rast pospešila na 2,3 %, tudi to pa je 0,4 % manj, kot je OECD napovedovala še lanskega novembra. Tudi OECD podobno kot druge domače mednarodne ustanove padec dinamike gospodarske rasti, ta je lani po prvi oceni dosegla 2,9 %, pripisuje nižji rasti izvoza zaradi bolj negotovih razmer v svetovnem gospodarstvu in pa začasnem padcu obsega javnih investicij ob začetku izvajanja novega večletnega finančnega obdobja.

OECD ob najnovejši napovedi za Slovenije izpostavlja, da mora biti prioriteta Slovenije nadaljevanje prestrukturiranja podjetij s poudarkom na malih in srednjih in zmanjšanje obsega slabih posojil v bančnem sistemu. V bankah so se razmere sicer po oceni OECD izboljšale, a raven slabih posojil je še vedno visoka, posojila podjetjem pa se v medletni primerjavi še vedno krčijo. Podjetja se še naprej razdolžujejo, učinek dosedanjega zniževanja zadolženosti se še kaže v rasti investicij podjetij v opremo. Prav tako OECD državo poziva k nadaljnjemu uravnoteženju javnih financ, pri čemer pa mora država po njihovih navedbah zaščititi dohodke socialno najšibkejših, število socialno izključenih in tisti pod mejo revščine namreč narašča. V tej luči velja tudi poziv k ukrepom za izboljšanje razmer za mlade, starejše in dolgotrajno brezposelne na trgu dela. Še enkrat pa OECD Slovenijo poziva tudi k izvedbi strukturnih reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in predvsem šolstva. Za dvig produktivnosti gospodarstva pa se po njihovi oceni potrebni ukrepi za odpravo administrativnih ovir davčno razbremenite najbolj produktivnih in nadaljevanje privatizacijskih postopkov. Zadnji dogodki glede Palome in surovin kažejo, da se poljska investitorja umikata in da se negativni trendi glede predvsem tujih investicij v Sloveniji nadaljujejo.

Po izračunu, koliko davkov in prispevkov plača delavec, je seveda potrebno upoštevati tudi skupen strošek delodajalca, katerega največkrat ga zanemarjamo. Skupni strošek delodajalca dejansko predstavlja znesek, ki ga je delavec zaslužil s svojim delom in mu ga delodajalec v bistvu na trgu je pripravljen izplačati. Zaslužek delavca pa s svojo zakonsko močjo vmeša država, koliko tega zasluženega bo delavcu vzela v obliki prispevkov in davkov. Zato se navajanje vlade in sindikatov v socialne prispevke, ki jih plača delodajalec niso strošek delavcev, gre v bistvu za navadno zavajanje. V Sloveniji država delavcu, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo v obliki prispevkov in davkov pri minimalni plači vzame okoli 60 % njegove neto plače, pri povprečni plači je pa ta odstotek okoli 80 %, pri dvakratniku povprečne plače pa država delavcu vzame že celo neto plačo, ta odstotek pa se bi plačal višji od dvakratnika povprečne plače narašča še bolj progresivno. Ob teh dejstvih je tudi nerazumljivo zavzemanje nekaterih sindikatov za povišanje prispevnih stopenj za socialne prispevke, saj to dejansko pomeni nižjo neto plačo delavca, o povišanju prispevnih stopenj skupnih stroški delodajalca oziroma zaslužek delavca ostanejo enaki, kar se ne spremeni, je to, da država delavcu vzame več od njegovega zaslužka.

Sedaj sem govoril samo o delavcih, kako na nas gledajo tuji investitorji, kako na nas gledajo delodajalci kakšne javne usluge, kakšne javne dobrine je država pripravljena njim plačati za uslugo plačevanje vseh davkov in prispevkov. Spoštovani kolegi, smo pred polovico skoraj vašega mandata, največkrat vsaka vlada vsaj v prvi polovici mandata naredi tiste potrebne strukturne reforme in ukrepe, ki so potrebne za nadaljnjo rast nekega sektorja ali pa države. Naj vas spomnim, kateri so bili vaši ukrepi v tem mandatu, prvi pol leta mandata so se predvsem opravljali z odvzemom mandata, gospoda Janeza Janše, potem so se ukvarjali z izgonom tujcem iz slabe banke, potem ste se ukvarjali s pomembnimi ukrepi redefinicij družine kjer ste izgubili referendum, tudi v tem času, ko smo pripravljali to sejo, torej tudi na slovenskih sodiščih se ni zgodilo nobene korenite reforme. Ravno pred dvema dnevoma je tudi STČ pa Evropsko sodišče za človekove pravice torej ponovno izdalo sodbo, v kateri je Slovenija izgubila, gre za primer Tance proti Sloveniji.

Vse to kaže ravno na nujne spremembe v vseh sistemih in podsistemih te države, na nujni dogovor med nami vsemi, ki smo danes in tukaj na tem prostoru, katere institucije ta država potrebuje, katere javne zavode, katere sklade, katera javna pooblastila nekaterim podjetjem, ta država potrebuje, katere si lahko privošči, katere si ne more privoščiti. Kako te institucije v bistvu delujejo, od zdravstvenega sistema, ki je pred razpadom, od nacionalno varnostnega sistema, ki doživlja lahko rečemo najnižjo stopnjo svojega razvoja, totalno nazadovanje do slovenskega sodnega sistema. Vse to prihaja danes do pomena, do pomena te seje, kako te institucije delujejo, koliko plačujemo in kakšne usluge državljani in tudi podjetje zato dobivajo.  

Naj navedem tudi nekaj statističnih podatkov, ki so pomembni za današnjo sejo. Primerjava Slovenije na mednarodnih lestvicah predvsem konkurenčnosti, uvrstitve Slovenije na lestvicah Wortwert Economic Forum med 148 državami. Leta 2006 na polovici mandata prve Vlade Janeza Janše je bila Slovenija na 33. mestu med 148 državami. Konec lanskega leta smo zasedali 59. mesto, na uvrstitev Slovenije v lestvice je World bank doing business smo med 189 državami pred vsem pri dostopnosti dolžniškega financiranja dosegli 116. mesto uveljavljanja pogodb, dolžina in stroški sodnik postopkov v primeru sporov, možnosti zunaj sodnega reševanja sporov, 122 mesto. Register nepremičnin, čas stroški in procedure pri vpisu nepremičnin v zemljiško knjigo, 90. mesto, pridobitev gradbenega dovoljena, 90. mesto.

Spoštovani kolegi, naj vas spomnim na ekonomsko svobodo sveta, največkrat govorite, predvsem tisti z Združene levice, da smo Slovenija gre po poti nekih velikih neliberalnih držav, ravno torej študija, vizijo inštituta in ekonomske svobode sveta, kjer med 157 državami ugotavlja torej našo ekonomsko svobodo, kjer so lahko rečemo na prvih mesecih tiste države, ki jih nekateri z lahko rečemo s kleveto govorite o njih, da so neliberalne kjer so na sredini tiste liberalne države in kjer so pri robu predvsem na koncu, predvsem tiste socialistične države, Slovenija med 157 državami zaseda 111. mesto, torej govorimo, se primerjamo z državama kot sta Nigerija in Kitajska, torej nismo niti med državami v katerih veljajo nekatera liberalna načela, ampak predvsem neka socialistična načela. Toliko o ekonomski svobodi sveta.

Spomnil bi vas rad tudi na število zaposlenih v organih javne uprave. Na polovici mandata prve vlade Janeza Janše je bilo število zaposlenih v javni upravi 153.496 ljudi, danes imamo zaposlenih 159 tisoč ljudi v organih javne uprave, kar pomeni, da se je dvignilo za 6 tisoč ljudi. Torej, v času krize se je dvignila zaposlenost za 6 tisoč pripadnikov. Brezposelnost in delovna dovoljenja, to bi moralo najbolj zanimati predvsem tiste, ki se bodo upokojili, upokojence, torej koliko ljudi več dela, koliko manj dela, koliko prispevkov se je več plačalo v pokojninsko blagajno. Decembra 2008 je bilo število brezposelnih 66.239 ljudi, takrat smo izdali, glede na število leta 2014, ko je bila neka kriza do konca, 67 tisoč več tudi delovnih dovoljenj za tujce. Razlika med brezposelnimi in tujci, ki so delali v Sloveniji, je znašala 120.604 več posameznikov je delalo in plačevalo prispevke v Slovenji.

Nadalje naj predstavim kazalec, ki je prav tako, lahko rečem, odločilen, je predvsem kazalec, ki kaže na, torej glavni makroekonomski kazalci za Slovenijo, predvsem gospodarsko rast, o kateri sem govoril. V letu 2016 je napovedana približno 1,5 %, kar je padec, v letu 2017 predvsem zaradi nekaterih evropskih projektov napovedujete 2,4 % gospodarsko rast. Naj vas spomnim na največjo  državo, v katero Slovenija največ izvaža, to je Zvezna republika Nemčija, tam je neka stabilnost, gospodarska rast, ampak da se Slovenija v vseh teh letih, lahko rečem, ugodnega financiranja zelo ugodnih pogojev na trgu, torej ni spremenila v tem prvem mandatu, torej ni storila nekih resnih strukturnih korakov. Živela je na nekih korakih, ki jih je naredila druga Janševa vlada, ki je nekako potem po mnenju gospoda Štefaneca s KPK politično odstranjena, in zdaj ste živeli torej na tem, lahko rečem, na tem čolniču, brez kakršnihkoli strukturnih reform.

Ne vem, česa se bojimo, spoštovani kolegi in kolegice. Zakaj se bojimo v bistvu sprememb, in danes v letu, ko slavimo 25 let naše države, smo dokazali, da Slovenci smo pogumen narod. Pred 25. leti nismo premagali samo takratne jugoslovanske armade, ampak premagali smo predvsem strah pred spremembami. Ta pogum, spoštovani kolegice in kolegi, vam danes želimo dati tudi v Slovenski demokratski stranki. Želimo vas spodbuditi k resnim strukturnim reformam. Dokler so ugodne razmere na trgih in dokler so ugodne razmere glede financiranja številnih naših podjetij in tudi države. Soočamo se z globalnim svetom, ki se vsak dan spreminja, vsak dan od nas terja nove odločitve in največkrat, lahko rečemo, poudarjamo torej našo zadolženost, poudarjamo naš trend zadolženosti, ki je bil uničujoč.

Spomnimo se leta 2008, ko je bila Slovenija zadolžena za 22 %, danes drvimo, v slabih 8 letih, proti 90 % družbenega bruto produkta naše zadolženosti.

Spomnimo se, da Grčija, ki je doživela kolaps, je bila leta 2008 zadolžena 100 %, potem v času največje krize je bila zadolžena približno 170 %, torej indeks rasti dolga je bil v Grčiji 70 %. Indeks rasti dolga Slovenije v letu 2008 in v letu 2016 je preko 370, torej indeks s številko 370. Torej, prilagajanje slovenske države, slovenskih sistemov in podsistemov te države kaže na to, da Slovenija se ne prilagaja trenutnim spremembam in se ne prilagaja.

Naj na koncu poudarim. Že od vsega začetka, v bistvu smo se Slovenci in Slovenke pred 25 leti zavedali, da je Slovenija majhna država. Prednost majhne države bi morala biti fleksibilnost, to Slovenija danes ni, spoštovani kolegice in kolegi. Slovenija je komplicirana, Slovenija je draga država, Slovenija je nefleksibilna, se zelo slabo in težko odziva na spremembe v svetu. In ena od ključnih sprememb modernizacije naše družbe in države je povezana prav s tem, da postane bolj preprosta, enostavna, bolj gibka. Pa tudi njena politična struktura in gospodarska podstat kot tudi socialna, da bi ohranili državo kot subjekt sodelovanja s sosedi, v regiji, da bi Slovenci še vedno bili v Evropski uniji in da bi Slovenci zaživeli boljše življenje. Naj vas spomnim, spoštovane kolegice in kolegi, da je dr. Jože Pučnik pred 25 leti dejal: »Sporočilo slovenske državnosti je zahteva po uresničevanju pogojev za blagostanje državljanov in naroda z njegovo kulturo in v okviru evropske civilizacije.« Za to danes gre. Za to nam danes gre tudi v Slovenski demokratski stranki. Kljub temu, da smo v opoziciji, vas želimo spodbuditi k reformam.

Želimo vam danes podati podatke, kako potratna je ta država, kako so nekatere institucije te države, ki jih državljani in številna podjetja plačujejo, drage, neučinkovite, zavirajo gospodarsko rast, zavirajo vsakršne spremembe. Želimo vam dati danes, spoštovane kolegice in kolegi, predvsem poguma, poguma, da sta škarje in platno v vaših rokah, ker ste del koalicije. Predvsem vas želimo spodbuditi, da sami pri sebi razmislite o svoji življenjski filozofiji – kaj sem storil takrat, ko mi je država dala to priložnost, da lahko nekaj storim za svoje državljane, za svoje državljanke, da lahko kreiram njihovo sedanjost in tudi prihodnost.

Danes v Slovenski demokratski stranki tu govorimo samo o sedanjosti in prihodnosti. Danes se želimo pogovarjati z argumenti proti argumentom. Želimo pokazati, zakaj se iz Slovenije umikajo mladi ljudje, perspektivni, dela zmožni, zelo dobri, zakaj se umikajo številna podjetja, zakaj se umikajo številna multinacionalna podjetja, zakaj ne želijo dokapitalizirati. Zakaj z nekaterimi ukrepi, ki se nikoli niso dokazali, nekatere politike, ki so bile vedno uničujoče, zakaj ponavljamo s temi politikami enake napake, kot smo jih v preteklosti. Zakaj to delamo in zakaj uničujemo sedanjost in tudi prihodnost številnih državljanov.

Moram priznati, danes imam v Državnem zboru posebne emocije. Pred točno 25 leti ob tej uri sem zaprisegel slovenski državi, takrat kot mlad fant, kot nabornik, da bom branil njeno celovitost z orožjem, da bom branil njeno neodvisnost, te prihajajoče države, takrat sem zaprisegel tudi, da bom branil njeno suverenost. Danes, spoštovane kolegice in kolegi, branimo to suverenost s svojim znanjem, s svojimi tehnologijami, s svojim spoznanjem, da Slovenija ni samo država pesnikov in pisateljev, ampak da imamo v Sloveniji številne podjetnike, številne sposobne posameznike, ki so se dokazali in se dokazujejo na številnih evropskih in svetovnih trgih. Danes tu, spoštovane kolegice in kolegi, lahko govorimo tudi o njih. Govorimo o njih, kakšno poslovno okolje jim bomo pripravili, kako bomo pogledali v učinkovitost sistema in podsistemov, zaradi tega, da ostanejo tukaj, da so naši državljani in da Slovenija naredi nov razvojni ciklus, da naredi nov razvojni pogon in da vstopi med države, lahko rečemo, med tisto drugo Švico. Slovenci smo tega sposobni, Slovenci smo to dokazovali, največkrat s športnimi dosežki, verjamem pa, da to lahko dokažemo tudi s političnimi dosežki in predvsem gospodarskimi dosežki.

Danes se bomo oglašali, predstavili vam bomo tista področja, ki so najbolj neučinkovita, in predstavili vam bomo tisto statistiko, ki je uničujoča. Najlepša hvala.