Rupel: Vlada ne odgovarja na očitke iz interpelacije

Član poslanske skupine SDS dr. Dimitrij Rupel je komentiral 16. poglavje, v katerem vlada odgovarja na očitke, zapisane v interpelaciji Koalicije Slovenija: Član poslanske skupine SDS dr. Dimitrij Rupel je komentiral 16. poglavje, v katerem vlada odgovarja na očitke, zapisane v interpelaciji Koalicije Slovenija:”Rad bi izrekel kompliment zunanjemu ministru in zunanjemu ministrstvu za dokument o zunanji politiki, ker gre za prepis tega, kar smo v zunanjem ministrstvu delali v času, ko sem bil zunanji minister še sam. V tekstu sem prepoznal nekatere lastne stavke in formulacije, struktura je takšna, kot smo jo uporabili, ko sem bil še sam tam. Med tem naj opozorim na gradivo Primerna zunanja politika, ki sem ga sam napisal oktobra 2002. To gradivo sploh ni bilo predmet kritike avtorjev interpelacije. Celotno gradivo vlade o zunanji politiki in evropskih zadevah ni novo in ni odgovor na interpelacijo, ker ta o zunanji politiki sploh ne govori. Zato se mi zdi nesmiseln zadnji stavek tega poglavja, kjer piše, da je očitek o neuspešnosti delovanja brez podlage. Zunanjemu ministrstvu nihče ni očital neuspešnosti, zato Ministrstvu za zunanje zadeve sploh ne bi bilo treba odgovarjati na očitke vladi. Vlada se zagovarja z argumenti na vprašanja, ki sploh niso bila predmet obtožbe in ki sploh niso bila postavljena.” Rupel je pojasnil, da je bila za pretekle dosežke na zunanjepolitičnem področju zaslužna Drnovškova vlada in kratek čas še Bajukova vlada. Zato je zanimivo, da se v tem vladnem gradivu nekatera imena stalno pojavljajo, druga pa sploh ne. Tako v vladnem gradivu za obdobje 2000 – 2004 najdemo imena kot Rop, Lukašenko, Bush, Putin, dosledno pa so izpuščena imena kot Drnovšek in Rupel. Gradivo omenja sedanjega predsednika vlade Ropa v odstavku, ki govori o odnosih s Svetim sedežem. “Najprej piše, da je 14. decembra Slovenija (tam ne piše Rupel) podpisala sporazum s Svetim sedežem. Nato pa dalje piše, da je predsednik vlade mag. Rop med obiskom v Vatikanu izmenjal ratifikacijske listine, s čimer je tako imenovani vatikanski sporazum stopil v veljavo. Torej, tam kjer bi nekatera določena imena morala biti, jih ni, kjer pa jih ne bi bilo treba biti, pa so. Zanimiva je tudi podrobnost teksta v odstavku o Ruski federaciji. Leta 2001, piše tam, sta se srečala predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik vlade Ruske federacije. Nič ne piše o tem, da se je dr. Drnovšek srečal s Putinom. Ker bi morali zapisati dr. Drnovšek, so zapisali kar predsednik vlade. Tako lahko zdaj kdo pomisli, da se je s Putinom srečal Rop. Enako ni govora o sporazumu Drnovšek – Račan in o Drnovšku, ki se je leta 2002 v Koebenhavnu pogajal za naš vstop v Evropsko unijo. Tam, kjer bi moralo pisati dr. Janez Drnovšek, piše predsednik vlade ali Slovenija.” Kot največjo zanimivost teksta je Rupel predstavil izsek Pregled bodočih aktivnosti: “Namen interpelacije je bilo poročilo o dosežkih in ne napoved bodočih aktivnosti. Avtorja tega dela ne poznam. V tem delu beremo, da Slovenija ne bo samo dnevno usmerjala delovanja organizacije, reševala situacije na Balkanu, v Zakavkazju in centralni Aziji, temveč bo lahko odločilno prispevala k usmeritvi in vlogi organizacije v prihodnje. Ta del ima dve napaki. Ko bi moral govoriti o preteklosti, govori o prihodnosti in ko bi moral govoriti o vlogi OVSE, govori o vlogi Slovenije.” Med problemi v slovenski zunanji politiki je Rupel izpostavil kadrovsko politiko, devizne varčevalce, slovensko – hrvaške odnose, tuja vlaganja v Sloveniji, absorbcijsko sposobnost Slovenije in realni izračun stroškov pri shengenski meji in kmetijstvu. Pravi odgovor na pomanjkljivosti v slovenski zunanji politiki v mandatu 2000 – 2004 bo dr. Dimitrij Rupel predstavil v knjigi Prevzem zgodbe o uspehu, ki jo je napisal v letošnjem delovnem dopustu in bo izšla v začetku septembra.