Rudi Šeligo bi ta teden praznoval 80. rojstni dan

Šeligo je bil soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, predhodnice SDS. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev, ga je spremenil v središče intelektualnega in političnega gibanja in pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. V četrtek bi avtor Slovenskega nacionalnega kulturnega programa dopolnil 80 let. Rudi Šeligo – pisatelj, dramatik, esejist in politik –, je bil med letoma 1957 in 1958 sourednik Revije 57. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987 – 1991), ga je spremenil v središče intelektualnega in političnega gibanja in pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Šeligo je bil tudi soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, katere pravna in politična naslednica je danes SDS, in bil leta 1990 izvoljen za njenega poslanca. Od junija do novembra 2000 je bil minister za kulturo. Umrl je 22. januarja 2004.11. obletnico njegove smrti je SDS obeležila na njegovem grobu, kjer je predsednik Kulturnega foruma Matjaž Lulik prebral zahvalne besede: »Rudi Šeligo je eden tistih pogumnih in vidnih slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki si je konec osemdesetih let upal podati svoj prispevek k zagonu procesa slovenske osamosvojitve. Njegov glas smo lahko poslušali na Trgu republike pred takratno Ljudsko skupščino, ko smo se soočali z grožnjami o zadušitvi možnosti za razvoj naše kulture in naših hotenj. Do svojega literarnega opusa se je prebil s trdim delom, najprej ob težaškem delu in vročini plavžev v jeseniški železarni, nato skozi razburkano morje objavljanja polemičnih misli v Tribuni in potem kot urednik in avtor problematizirajočih esejev v več revijah, kar je bilo v tistih časih tvegano početje, zato nas s svojim uporniškim duhom vabi s svojim zgledom, da tudi danes ne tonemo pred močjo nepravičnih mrež, ki jim svoboda govora ni blizu.Šeligo, ki je s svojim slikarskim očesom zaobjemal problematiko odtujenosti malih in obrobnih ljudi, nas spodbuja k razmišljanju o drugačnem, bolj kvalitetnem svetu, ki ga morda že dolgo ni več, a ga lahko z lucidnim delovanjem zopet ustvarimo, nekaj s povratkom k svetlim vrednotam iz zakladnice tradicije, nekaj z izgrajevanjem popolnoma novega, kar je tudi sam počel.  Ko  je s svojo dramatiko želel obuditi prvotno, katarzično vlogo gledališča, ga je k temu zelo verjetno klical tudi ranjeni duh slovenske razdvojenosti.Danes želimo izraziti Šeligu hvaležnost za vse njegovo delo, ki je slovensko, predvsem modernistično književnost s svojim nedvomnim presežkom oplemenitilo in je že zdaj v literarni kritiki priznana kot razvojno pomembna, želimo mu izreči hvaležnost za vse trenutke, ko je v vlogi predsednika društva slovenskih pisateljev pomagal orati ledino za okolje, v katerem lahko edino živi slovenska kultura, to je v samostojni, demokratični slovenski državi. Šeligu želimo izreči tudi priznanje za kulturni program, ki je nastal v času, ko je bil minister in je kvalitetno vodilo še za bodočo politiko na tem področju.«