RTV kot oranžno-rdeči poligon(V)

Povratek v preteklost. Leva politična opcija je vajena obvladovanja RTV Slovenija, pa tudi različnih posegov v uredniško politiko. Šircin zakon bo uzakonil možnosti koalicijskega vmešavanja v RTV program in popolno podreditev javnega zavoda trenutno vladajoči levi koaliciji. S koalicijskimi težnjami, ki so vključene v zakon o RTV, bo tako v letu 2010 mogoče ponovno prebirati zgodbe, kot je bila tista o željah po cenzuri dokumentarca Zamolčani – moč preživetja, ki govori o nasilju v času druge svetovne vojne. Pri omenjenem primeru je šlo tudi za nedopustno poseganje v uredniško politiko.

Spomnimo. Novinar Jože Možina je za nacionalno televizijo pripravil dokumentarni film z naslovom Zamolčani – moč preživetja, ki naj bi ga predvajali v torek, 13. januarja 2004.  Takratna programska direktorica Mojca Menart je od takratne urednice informativnega programa Tanje Starič zahtevala umik oddaje s programa, z izgovorom, da je predolga, Možini pa očitala nespoštovanje dogovorjene minutaže. Avtor je očitke kategorično zanikal. Kljub vnaprejšnjemu celotedenskemu oglaševanju so nato dokumentarni film zamenjali s kanadskim dokumentarcem Zajedavci. V dokumentarnem filmu je bilo soočenih 11 ljudi, prič domnevnih partizanskih pobojev, predstavnika zveze borcev, arhivarja, zgodovinarja in pravnika.

Na informacije o odpovedi predvajanja se je takrat odzvalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki je ravnanje programske direktorice javne televizije Mojce Menart  ocenilo kot poseganje v avtonomijo novinarskega uredništva. V DNS so takrat še zapisali, da poseg programskega direktorja oziroma poslovnega menedžerja zavoda v novinarske vsebine, ki jih objavlja medij, predstavlja nedopustno prakso, ki je ni mogoče tolerirati. O objavi katerega koli prispevka posameznega novinarja namreč lahko odloči le pristojni oziroma odgovorni urednik, morebitno zavrnitev objave pa mora slednji utemeljiti, so še opozarjali v DNS.

S Kolodvorske so sicer takrat sporočili, da “odločitev o tem, da dokumentarec ne bo objavljen, nikoli ni bila sprejeta na nobeni ravni in o tem tudi nihče nikoli ni razmišljal. Namigovanja o prepovedi predvajanja Dosjeja ali o morebitni poskusih cenzuriranja dokumentarca naj bi bila brez vsake osnove.” Vendar pa je bila njihova trditev pesek v oči, saj so takrat kar dvakrat zaporedoma javnosti in medijem pošiljali spremenjeni program.