RTV kot oranžno-rdeči poligon (IV)

Povratek v preteklost. Leva politična opcija je že 60 let navajena, da so mediji njihovo orodje, ne pa subjekti, ki jih nadzirajo. Šircin zakon bo tovrstno razmišljanje le učvrstil, javni zavod RTV pa bo ponovno lahko postal oproda vladajoče oblasti. Aranžer javnega mnenja je želel biti tudi Uroš Lipušček,  odgovorni urednik informativnega programa, ki je moral preprečiti objavo cene vladnega letala, ki ga je takrat seveda kupovala Drnovškova vlada.

Spomnimo. 12.4.2002 je Uroš Lipušček, takrat kot odgovorni urednik informativnega in izobraževalnega programa, preprečil objavo prispevka v TV dnevniku o ceni vladnega letala, in to s podatki, potrjenimi s strani stroke in uradnih organov.  Domnevno je objavo preprečil zaradi političnih pritiskov s političnega vrha. Zaradi cenzorskega posega je 60 novinarjev informativnega in izobraževalnega programa TV Slovenija (TVS) Uroša Lipuščka pozvalo k odstopu. Po mnenju novinarjev je namreč Lipušček s tem, ko je preprečil objavo prispevka, grobo kršil poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, ki prepovedujejo cenzuro. S tem je po njihovem mnenju nastala tudi nepopravljiva programska škoda v informativnem programu TVS, hkrati pa je tak poseg zmanjšal verodostojnost informativnih oddaj in novinarjev, ki te oddaje pripravljajo. Nekateri novinarji so celo napovedali svoj odstop, če ne bi odstopil Lipušček. O tem primeru je takrat spregovoril tudi  predstavnik Društva novinarjev Slovenije pri Svetu RTV Slovenija, Peter Jančič, ki je dejal, da je tudi sam spremljal nakup vladnega letala, da so bili podatki točni in da jih vlada ni demantirala, niti ni reagirala na številke in da pravzaprav ne razume, zakaj ne bi smele biti javno objavljene.

25.4.2002 je o posegu cenzorske narave odgovornega urednika informativnega in izobraževalnega programa TV Slovenija Uroša Lipuščka, razpravljal tudi Svet RTV Slovenija, takrat pod vodstvom nekdaj vidnega člana SD Janeza Kocijančiča.  Večina članov takratnega sveta (11) je menila, da pri Lipuščkovem posegu ni šlo za cenzuro, štirje pa so ocenili nasprotno. Vendarle pa je po glasovanju Lipušček vrnil mandat in odstopil z mesta odgovornega urednika, “ker ni več užival zaupanja kolektiva”.