Romanje Krščanskega foruma SDS

V Krščanskem forumu smo za letošnje leto izbrali slogan: »Slovenci smo Mariji posvečen narod«, kajti v letu 2017 praznujemo 25-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji in 100- letnico Fatimskih prikazovanj in milosti, ki so nam dane po tem milostnem kraju na Portugalskem. Letošnje romanje smo zato posvetili Mariji, za datum pa izbrali praznik lurške Marije in svetovni dan bolnikov, ki ga je ustanovil sv. Janez Pavel II. pred 25. leti.  Cerkev praznovanje svetovnega dneva bolnikov povezuje z obletnico prikazovanja Marije Bernardki v francoskem mestu Lurd, kjer je Marija z besedami »Brezmadežno spočetje sem« potrdila versko resnico, ki jo je štiri leta pred tem razglasil papež Pij IX. Papež Frančišek je za letošnjo temo svetovnega dneva bolnikov izbral temo čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi je storil Mogočni. Spodbuja nas, da premišljujemo o Mariji, ki je zdravje bolnikov in zgled izročitve Božji volji ter da se zahvalimo Bogu za milost spremljanja bolnih bratov in sester.

Tako smo se v soboto, na praznik Lurške Matere Božje v Krščanskem forumu odpravili na romanje po slovenskih poteh lurške Marije. Pot nas je najprej vodila na Rakovnik, milostni kraj Marije Pomočnice, kjer imajo tudi lurško kapelo. Tu smo z uvodno molitvijo prosili za blagoslov naše poti in celotnega dneva. Ogledali smo si tudi park Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družine in velikega prijatelja mladine, ki je svoje mlade pogosto spodbujal z besedami: “Zaupajte v Marijo in boste videli, kaj so čudeži!”, ter cerkev, ki je bila posvečena 8.septembra 1924 ob navzočnosti ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča ter prvega salezijanskega kardinala in misijonarja Janeza Cagliera, ki je ob tej priložnosti dejal: “Slovenci ste Marijin narod. Dokler boste Marijo tako častili, se vam ni treba ničesar bati. Marija bo varovala svoje ljudstvo.”

Naša druga postaja je bila Brestanica. Na poti do tja smo poslušali pričevanje Jožeta Krašovca o Tomišlju ter svoji teti, 18. mamini sestri, ki je v 99. letu starosti in še vedno čila, zdrava in nasmejana sestra v samostanu Repnje. Generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, ki je bila z nami na romanju, pa nam je v duhovnem delu prebrala nekaj svojih pesmi, posvečenih Mariji Kraljici Miru s Kureščka iz svoje pesniške zbirke Pri Tebi na gori. Beseda je nanesla tudi na to romarsko središče na Kureščku, saj je 10. februarja minilo 27 let od prvega prikazovanja Marije očetu Špeliču na Kureščku. Da so Marijina sporočila pomembna za slovenski narod, se je pokazalo v času vojne za Slovenijo 1991, ko smo jo kljub agresiji JLA končali vojno z malo smrtnimi žrtvami in bili kljub močnemu nasprotovanju mednarodno priznani že v naslednjih mesecih (december 1991 – 1992).

V Brestanici se nam je na romanju pridružilo še nekaj romarjev. Ob kavici in čaju smo se okrepčali v lokalu Primoža Kozmusa, olimpijskemu in svetovnemu prvaku v metu kladiva. Ob 11. uri smo imeli še z drugimi skupinami romarjev sveto mašo v baziliki v Brestanici, ki je pridobila naziv slovenski Lurd, saj so pri gradnji s svojimi prispevki sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine. Cerkev Marije Lurške je ena izmed sedmih slovenskih bazilik in sodi med največje cerkve v Sloveniji. Gradnja se je pričela leta 1908 ob trojnem jubileju: 50-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu, zlati maši papeža Pija X in 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Cerkev in glavni oltar sta bila slovesno posvečena 2. julija 1914, na isti dan kot so po železnici čez Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo. Po maši smo se ogreli ob čaju in poklepetali z romarji in našimi člani iz Grosupljega.

Za tem smo imeli kosilo v Gostišču Senica, kjer nas je prišla pozdravit tudi predsednica regijske pokrajine Posavje in članica predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve mag. Martina Prevejšek. Po odličnem kosilu smo zapeli in nazdravili.

Naslednja postojanka je bila pri duhovniku Janezu Turineku, župniku župnije Vstalega Kristusa v Senovem. Ogledali smo si Paviljon sočutja. Ideja za spravni paviljon se je porodila ob povabilu papeža Frančiška, da bi vsak poskusil narediti nekaj za spravo. Tako je nastal Paviljon sočutja, v katerem je zapisanih 143 ženskih imen (vsa imena so navedena v Črnih bukvah iz leta 1944, vse so iz takratne Ljubljanske pokrajine), 17 imen žensk iz Begun pri Cerknici, 2 sestrični od prvega senovškega župnika (sestrični sta bili organistki, partizani so ju obglavili po maši) ter dve ženski (Angela Vode, Jožefa Sinkovič), ki sicer nista umrli nasilne smrti, sta bili pa zaprti v gradu Rajhenburg in preganjanji s strani komunistov. Zapisana je tudi Ksenja Hribar, prva Slovenka z letalskim izpitom, poznana pa nam je iz literarnega dela “To noč sem jo videl” slovenskega pisatelja Draga Jančarja. Vsega skupaj je zapisanih 180 ženskih imen, “nebeških prijateljic”, kot jih poimenuje senovški župnik. Sporočilo paviljona je: varuj svoj narod, ne pa ga uničevati. V pavilijonu je poleg zapisanih 180 imen, tudi križ, podoba papeža in škofa ter zbirka več sto spominskih žličk iz vseh koncev sveta. Zakaj žličke? Ker Slovenci nismo sposobni prebaviti resnice drugače kot po žličkah. Sledilo je okrepčilo dobre župnijske gospodinje Ive in ogled cerkve, “sestre dvojčice” grosupeljske cerkve.

Zadnja postojanka pred zaključkom romanja so bile dolenjske Brezje – romarsko središče Marije na Zaplazu. Najprej smo šli do spravnega znamenja – križa s posodo, v kateri je zbrana zemlja iz 31 krajev, kjer so trpeli naši rojaki. Imena teh krajev, ki simbolično predstavljajo vse kotičke sveta, kjer so Slovenci umirali med in po vojni, so zapisana na kamniti tabli. Križ je znamenje odrešenja in želi v svoj objem pritegniti vse žrtve tega tragičnega obdobja naše zgodovine. Celotno spravna kompozicija nosi ime Resnica in Sočutje. Nato smo šli do relikvij v stranskem oltarju cerkve drugega Slovenca razglašenega za blaženega, Lojzeta Grozdeta, in zmolili za njegovo kanonizacijo, to je razglasitev za svetnika. Zaplaški ključar nam je kratko predstavil simboliko cerkve, nato smo zmolili litanije Matere Božje. Sprehodili smo se še do lurške kapele in s tem zaključili našo romarsko pot ob svetovnem dnevu bolnikov in prazniku Lurške Matere Božje.

Krščanski forum SDS