Romana Tomc: "Zakon o štipendiranju je korak naprej k urejanju štipendijske politike"

Potrebno pa je opozoriti na pomanjkljivosti Zoisovega štipendiranja, ki sedaj postavlja kumulativne pogoje za pridobitev, s čimer v večini primerov izvzema vrhunske športnike. V okviru 15. redne seje državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o predlogu Zakona o štipendiranju. Stališče PS SDS je predstavila poslanka Romana Tomc.

ROMANA TOMC: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva. Lep dober dan.
Zakon o štipendiranju, ki je danes pred nami je seveda en korak naprej k urejanju štipendijske politike v Sloveniji, zato v naši stranki v Slovenski demokratski stranki seveda nimamo nobenih težav, da bomo ta zakon tudi podprli. Ne nazadnje je to tudi zakon, kot je bilo že rečeno delo treh vlad. In vse so prispevale k temu, da je danes zakon takšen kot je, vendar je kljub vsemu treba vendarle opozoriti na nekaj bistvenih razlik med temi rešitvami.  In seveda ena izmed tistih, ki je najbolj bistvena in ki na novo uvaja štipendije, državne štipendije za mladoletne dijake je pridobitev in dosežek vlade kolega Andreja Vizjaka. Prej so seveda, v prejšnji vladi takratni minister, dr. Svetlik, ta dodatek oziroma to vrsto štipendije z Zakonom o dodeljevanju javnih sredstev umaknil iz tega področja in seveda štipendije za mladoletne dijake tako rekoč ukinil. To je rešitev, ki jo najbolj pozdravljamo.

Druga rešitev, ki jo zelo pozdravljamo pa je seveda tudi dodeljevanje štipendij za deficitarne poklice, to bo uravnavalo tako trg dela in stimuliralo dijake, da se odločijo za študij na tistih področjih, kjer obstajajo večje možnosti, da se bodo kasneje tudi zaposlili. ?Ne nazadnje, zakon prinaša tudi številne izboljšave na drugih področjih, kot je recimo to dodeljevanje štipendij za študij v tujini, odpravlja nekatere težave, ki so se pokazale v izvajanju štipendijske politike do sedaj. Tako, da ocenjujemo seveda, da prednosti, ki jih zakon prinaša, so številne, ampak opozorila bi pa seveda rada tudi na nekaj stvari, ki jih bo treba v bodoče še spremeniti. Nikakor zakon ne prinaša ureditve štipendijske politike na enem mestu, še vedno se bodo štipendije iz državnih virov, iz koncesijskih virov dodeljevale na različnih ministrstvih znotraj istega proračuna in seveda še zdaleč Zakon o štipendiranju ne odpravlja vseh pomanjkljivosti Zoisovega štipendiranja. Tri vlade do sedaj, 5 let in več, so obljubljale, da bodo uredile sistem Zoisovega štipendiranja na način, da bo stimulirana, da ne bodo odločujoče pri pridobitvi Zoisove štipendije samo ocene, ampak da bo stimulirana nadarjenost. To ni v rokah ministrstva za delo, ki je matično za ta zakon, ampak v rokah ministrstva za šolstvo, ki pa do sedaj ni prispevalo svoje vloge pri urejanju tega področja, zato je moj dvom, da bo to naredilo v zelo kratkem času, v enem letu, kot je bilo obljubljeno, pač zelo velik. In tista stvar, ki pa mene najbolj moti in smo jo na odboru želeli spremeniti, pa je, da bodo športniki, ne glede na to, da dosegajo vrhunske rezultate, lahko so državni prvaki, lahko so evropski prvaki, ali celo svetovni prvaki in hkrati imajo same petke v šoli ali pa same desetke v šoli, ne bodo mogli pridobiti Zoisove štipendije po novem sistemu. Zakaj? Zaradi tega, ker se je vlada odločila, da področje športa, da izjemni dosežki na področju športa ne veljajo. In gre za bistven premik med sedanjim sistemom štipendiranja in bodočim sistemom štipendiranja, kajti v sedanjem sistemu je bil pogoj za pridobitev Zoisove štipendije ali visoka ocena ali izjemni dosežek, sedaj pa je pogoj kumulativni, to se pravi in visoka ocena in vrhunski dosežek. ?Skratka, na podlagi teh rešitev bo najbrž Zoisovih štipendij precej manj, kar je deloma tudi prav, vendar ni prav, da se športnike iz tega področja povsem izvzema.