Romana Tomc: "Zakon o davku na nepremičnine duši gospodarstvo in državljane."

V SDS se trudimo zato, da zmanjšamo obveznost slovenskemu gospodarstvu in da znižamo ekstremno visoko stopnjo obdavčitve nepremičnin, ki služijo za poslovne in industrijske namene. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog Zakona o davku na nepremičnine. V  zakonodajni postopek sta bila vložena dva predloga zakonov, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na nepremičnine, katerega predlagatelj je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom ter predlog zakona o spremembah zakona o davku na nepremičnine, katerega predlagateljica je Vlada.

Stališče poslanke skupine SDS je na seji predstavila poslanka SDS Romana Tomc.

ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo spoštovani predsednik, kolegice in kolegi. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke od vsega začetka nasprotuje uvedbi Zakona o davku na nepremičnine. Namreč ta zakon, ki naj bi bil po mnenju vlade in koalicije sistemski zakon po našem mnenju nima drugega motiva kot to, da napolni 200 milijonov evrov v naš obubožan proračun. To je bilo jasno razvidno tudi iz samega postopka sprejemanja. Namreč, naj ob tem omenim še, da je predsednica vlade vezala celo svojo zaupnico na omenjeni zakon, ki je povezan s poračunom. Torej to ni sistemski zakon, katerega namen bi bilo urejanje področja. Kajti če bi bil to, potem bi bilo dovoljeno dovolj dolgo prehodno obdobje, da bi ljudje lahko uredili svoje podatke o nepremičninah. Napačen motiv, ki je vodil k sprejemanju tega zakona je seveda pripeljal v situacijo, kakršno imamo danes. Popoln kaos na tem področju, vrste pred uradi GURS-a in seveda mnogo, mnogo tudi finančnih posledic, ki so jih utrpeli ljudje, k so želeli popraviti svoje podatke. Kljub vsemu temu kar beremo po časopisih, kar vidimo sami, pa vlada vztrajno zanika, da bi bilo na tem področju karkoli narobe.

Ampak vendarle najbrž nekaj je narobe, nekaj je hudo narobe, če je na Ustavnem sodišču šest zahtev za presojo ustavnosti in če vlada sama že danes ob tem, ko predlaga spremembe, napoveduje že nove spremembe. Tem spremembam, ki naj bi popravljale obstoječi zakon in jih imamo danes na mizi nasprotujemo tudi iz razloga, da smo v Slovenski demokratski stranki predlagali svoje popravke tega zakona, ki so šle predvsem v smeri, da se zniža obremenitev za gospodarstvo. Gospodarstveniki so zelo močno opozarjali na to, da se njihovo breme z nepremičninskim davkom močno povečuje. Mi smo jim prisluhnili in predlagali ustrezne spremembe. Z nekim pravno-formalnim sicer pravilnim pa vendarle spornim postopkom delanja hibrida na matičnem zakonu je Vlada oziroma koalicija pripravila zakon, ki naj bi združeval rešitve iz obeh zakonov. Iz njihovega in iz našega.

Ampak ne boste verjeli, nobene od naših rešitev ni v tem hibridu. Zato seveda je to osnovni razlog poleg tega, da vseskozi nasprotujemo temu zakonu, ker je nepravičen, nesistemski, razlog je seveda tudi ta, da nobena od noben od predlogov opozicije ni bil upoštevan. Pričakujemo, da bo v nadaljevanju prišlo na tem področju do bistvenih sprememb. Mi ne nasprotujemo obdavčitvi nepremičnin. Vemo, da moramo to področje urediti, in vemo, da je to zahtevna naloga, ki zahteva določen čas. Treba je narediti ustrezne analize, treba je pustiti ljudem čas, da lahko uredijo svoje evidence in seveda treba je prisluhniti tudi tistim, ki jih ta davek neposredno zadeva, kaj o njem menijo in na kaj opozarjajo. In ravno to je bil razlog in še vedno se trudimo za to, tudi z ustreznim amandmajem, da zmanjšamo obveznost slovenskemu gospodarstvu in da znižamo ekstremno visoko stopnjo obdavčitve nepremičnin, ki služijo za poslovne in industrijske namene.

Namreč iz nepojasnjenega razloga in ne vidimo nobenega razloga za razlikovanje, da so na drugi strani energetske nepremičnine, tiste, ki so v energetskem sektorju, obdavčene skoraj pol nižje kot za ostalo gospodarstvo. Naš predlog gre seveda v smeri, da se gospodarstvo, ki je v zelo težki situaciji, razbremeni. Hkrati pa pričakujemo tudi, da bo zakon zagotovil potem, ko bomo enkrat prišli do sistemskega zakona, mnogo, mnogo boljšo pravno varnost za vse zavezance, kajti ta, ki ga imamo danes pred nami niti s spremembami ne zagotavlja zavezancem nobene pravne varnosti.