Romana Tomc v Postojni: Če hočemo, da bo v naši Sloveniji »bolje«, mora biti najprej »drugače«.

»Delovanje vlade v preteklem letu si bomo zapomnili predvsem po treh stvareh: izjemnem zadolževanju, dvigovanju davkov in praznih obljubah,« je dejala kandidatka za evropsko poslanko. V petek, 9. maja, je v Postojni potekal praznik občine, Dan mesta Postojna, kjer je kot osrednja govornica nastopila poslanka SDS in kandidatka za evropsko poslansko Romana Tomc. Na slavnostnem dogodku je čestitala dobitnikom priznanj in občanom ob 105. obletnici dneva, ko je Franc Jožef I. Postojni podelil mestne pravice. Slavnostnega dogodka sta se udeležila tudi podpredsednik stranke SDS Zvone Černač in župan občine Postojna Jernej Verbič.

V začetku nagovora je poudarila, da Postojna velja za eno izmed najuspešnejših mest v Sloveniji in to ne le zaradi turizma ampak predvsem zaradi delovnih in pridnih občanov. Občina je namreč prejela nagrado Zlati kamen 2013 za razvojno najprodornejšo občino v letu 2013. »Za uspehe, ki jih Postojna žanje na področju razvoja, gre gotovo tudi nekaj zaslug uspešnemu črpanju evropskih sredstev, ki so namenjena prav temu. Rasti in razvoju. Po tej kraški občini bi se lahko zgledovale tudi ostale občine v Sloveniji in tudi sam državni aparat.«

Spomnila je, da ravno v teh dneh mineva 10 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo: »Gotovo se boste spomnili s kakšnim navdušenjem smo pričakali ta dan. Polni optimizma in zdelo se je, da Slovenije ne more nič zaustaviti na poti med najboljše. Danes je okus veliko bolj grenak. Priložnosti nismo znali dobro izkoristiti in kar spreleti me, ko se slišim nostalgične izlive namenjene bivši Jugoslaviji in dvome ali Slovenija spada v Evropo ali bi nam šlo morda brez članstva v Evropski uniji bolje.«

Tomčeva je poudarila, da ni težava v Evropski uniji, ampak v Sloveniji, saj ni bila Evropa tista, ki nas je zadolžila in ki je upravljala z našimi bankami. Dejala je, da bi moralo biti v Sloveniji več Evrope zato, da bi bila Slovenija drugačna in boljša.  »Za začetek bi si morali priznati, da težave imamo in da moramo v našem razmišljanju in vrednostnem sistemu nekaj spremeniti. Namesto tega pa se oklepamo preživetih vzorcev obnašanja, branimo privilegije in iščemo vzroke za naše težave povsod drugje, samo pri samih sebi ne. Imeli naj bi dobro zakonodajo, neodvisno sodstvo in odlično vlado, pa nimamo ničesar od tega. Nekateri nas še vedno skušajo prepričati, da je vse v redu, da gredo stvari na bolje. Ampak kako to, da ljudje, tega pri svojem vsakdanjem življenju ne čutijo?«

V luči aktualnih dogodkov je poudarila,da ljudje ne zaupajo v institucije demokratične in pravne države. »Če bi sklepali po besedah, ki smo jih poslušali preteklo leto, smo imeli v tem obdobju za eno najuspešnejših vlad doslej. Ta samohvala zbledi takoj, ko se lotimo kakšne resnejše analize, če beremo tuja poročila in ocene, predvsem pa, če poslušamo ljudi in gospodarstvo. Žal si bomo delovanje vlade v preteklem letu zapomnili predvsem po treh stvareh. 1. izjemnem zadolževanju, 2. dvigovanju davkov in 3. praznih obljubah.«

Dotaknila se je tudi položaja mladih v državi, ki čakajo na svojo priložnost, delovna mesta in na našo odvisnosti od tujih trgov.  »Vse pomembne svetovne institucije nas v svojih poročilih opozarjajo, da bo treba narediti kaj več kot dvigovati davke in se zanašati na izvoz.«

Opozorila je na sodno vejo oblasti, ki »ostaja sistem, vzvišen nad vsemi ostalimi, ki ne spoštuje osnovnih standardov pravne države. S svojimi odločitvami vzbuja med ljudmi nezaupanje do poštenega sojenja, kar je ena izmed osnovnih človekovih pravic. Primeri, kjer je odločitev sodišča utemeljena na indicih, ne pa na dokazih, nimajo prostora v razvitih demokratičnih državah. Če ljudje izgubljajo vero v pravično in na pravnih argumentih temelječe sodstvo, če se vračamo v neke druge čase, ko so bili ljudje obsojeni, ker jih je nekdo za nekaj obtožil in za to ni bilo nobenih dokazov, me je strah za to državo.«

Pravi, da slovenska sodišča sama sebe ocenjujejo odlično, vendar jih primerjava z drugimi državami postavlja v povsem drugačno luč. »Da je v naše sodnem sistemu nekaj hudo narobe, ne le glede učinkovitosti, ampak tudi glede neodvisnosti, gre sklepati tudi iz poročila o ekonomski svobodi za leto 2014, ki opozarja na ranljivost sistema za politična vmešavanja.«

Tomčeva pa je največ zaskrbljenosti izrazila nad nedelovanjem zakonodajne veje oblasti. Pravi, da so poslanci prevečkrat zgolj opazovalci dogajanja. »Mislimo, da imamo moč odločanja, potem pa prepogosto spoznamo, da odločitve sprejemajo drugje. To, čemur smo priča zadnje tedne, pa je preseglo vse meje. Zmeda ob spremembi sedežnega reda v poslanskih klopeh je popolna. Namesto, da bi odločali o pomembnih stvareh za življenje ljudi, se pogovarjamo le še o razmerah v koaliciji, prestopanju poslancev iz ene v drugo skupino in volitvah, za katere se ne moremo zmeniti kdaj bi lahko bile. Vendar so stvari zelo jasne, odgovori pa enostavni, samo če jih hočemo videti in če pri tem nimamo fige v žepu.«

Poslanka je prepričana, da tako v naši državi ne bi smelo biti in da smo postali ujetniki sistema, ki ne deluje. Pravi, da se danih obljub ne spoštuje, pravna država ne deluje,  dostojanstva, da bi kdo prevzel odgovornost pa tudi ni. Skrbi jo, da so v teh razmerah nekatere funkcije, ki naj bi bile pomembne, častne in spoštovane, izgubile svoj pomen. Tudi funkcija podpredsednice DZ. »Moj odstop je bil hkrati poziv k bolj pravni in pravični državi in poziv vsem, da pogledamo resnici v oči ter priznamo, da brez korenitih sprememb na vseh področjih Slovenija ne more postati razvita, pravična, solidarna in  demokratična država, ki spoštuje svobodno voljo ljudi in najvišje standarde človekovih pravic. Če hočemo, da bo v naši Sloveniji ‘bolje’ mora biti najprej ‘drugače’.«  

Ob koncu je še enkrat čestitala občanom in občankam ob prazniku občine Postojna, ki brez njih ne bi bila to kar je. »V čast mi je, da sem ob tem posebnem prazniku lahko z vami. Vsem nagrajencem izražam globoko spoštovanje do njihovih dosežkov in jim čestitam. Vam, spoštovani prisotni pa prijetno druženje ob današnjem slavnostnem dogodku in vse lepo v življenju.«