Romana Tomc: »S predlogom zakona za izboljšanje plačilne nediscipline.«

Gospodarstveniki še vedno in vsak dan posebej opozarjajo, da ostaja nelikvidnost v gospodarstvu eden ključnih problemov, ki hromi njihovo poslovanje. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog novele zakona o javnih financah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Poslanka SDS Romana Tomc je na seji dodatno obrazložila predlog zakona.

ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo, spoštovana kolegica. V Slovenski demokratski stranki predlagamo spremembo Zakona o javnih financah in sicer z namenom, da izboljšamo oziroma poskusimo zagotoviti pogoje za izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva. Zaradi kreditnega krča in zaradi manjšega priliva likvidnih sredstev v gospodarstvo, so podjetja prisiljena podaljševati plačilne roke ali pa  pogosto svojih obveznosti sploh niso zmožna plačati. Problematika plačilne nediscipline v Sloveniji ni nov pojav. Prisotna je že dlje časa in sprejetih je bilo že kar nekaj zakonov, ki so imeli vsi po vrsti namen, da izboljšajo razmere na tem področju. Kljub temu pa gospodarstveniki še vedno in vsak dan posebej opozarjajo, da ostaja nelikvidnost v gospodarstvu eden ključnih problemov, ki hromi njihovo poslovanje. K odpravi teh težav naj bi na nek način pripomogla tudi sanacija bančnega sistema, ki naj bi povzročila, da bo v gospodarstvo prišlo več denarja in da bo gospodarstvo na ta način bolj likvidno, vendar pa temu ni bilo tako. Zamude pri plačevanju in dolgi plačilni roki privedejo zelo pogosto, da tudi zdrava podjetja, ki pravzaprav tudi v začetku sploh niso imela nobenih likvidnostnih težav preidejo v nek brezizhoden položaj, ko seveda zaradi zunanjih dejavnikov tudi sama začnejo pri plačevanju svojih obveznosti in se tako na nek način zapletejo v ta krog, ki povzroča splošno plačilno nedisciplino v Sloveniji.

Res je, da je skrb za likvidnost in solventnost v prvi vrsti skrb vsakega podjetja samega. Ta mora namreč zagotavljati ustrezen denarni tok in preverjati bonitete svojih kupcev, vendar pa je delovanje plačilnega sistema kot takega tudi v rokah države. Eden izmed načinov, kako lahko država pripomore k reševanju tega problema je tudi skrajšanje plačilnih rokov, ki jih država upošteva pri plačevanju svojih računov oziroma svojih obveznosti sama. Mi se zavedamo kakšen plačilni rok je v veljavi sedaj, ampak dejstvo pa je tudi to, da je zelo veliko problemov povezanih tudi s tem, da država v predpisanih rokih, ki so zakonsko določeni, ne poravnava svojih obveznosti.

Kot rečeno, s predlaganimi spremembami tega zakona želimo zagotoviti, da se v tej težki situaciji izboljša položaj gospodarstva, da država pripomore svoj delež h temu. Verjamemo, da zaradi tega ne bo nobenih finančnih učinkov pač pa bo samo likvidnostni tok malce drugače razporejen, nenazadnje pa je država tudi zelo velik naročnik v okviru javnega naročanja in seveda lahko javna naročila izvede samo takrat, kadar ima zagotovljena sredstva za poplačilo svojih obveznosti.

Hkrati s tem predlogom za skrajšanje plačilnega roka tako države  kot neposrednega proračunskega uporabnika, pa tudi vseh posrednih proračunskih uporabnikov, nadgrajujemo s tem, da se plačilni roki ne urejajo več v Zakonu o izvrševanju proračuna vsako leto oziroma za vsak proračun posebej, ampak da to postane neko splošno pravilo in kot tako se seveda prenese v splošni zakon, to pa je Zakon o javnih financah.

Verjamemo, da bo na ta način lahko država bistveno pripomogla k reševanju problema nelikvidnosti in v tej težki situaciji seveda na svoj način pomagala podjetjem, da prebrodijo krizo s čim manj problemi. Hvala lepa.