Romana Tomc: »S katerimi ukrepi bo Alenka Bratušek zagotovila, da bomo v dveh letih prišli do 70.000 novih delovnih mest?«
torek, 22. 4. 2014ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica vlade, pred natančno enim tednom je vlada kar na dopisni seji sprejela nacionalni reformni program. Cilji, ki ste jih v reformni program zapisali, so zelo optimistični. Če pa gre sklepati po realizaciji lanskega reformnega programa, pa bo tudi ta program ostal le črka na papirju. Naj vas spomnim, da ste že v koalicijski pogodbi zapisali, da ne boste dvigovali davkov, da ste v lanskem reformnem programu napovedali zdravstveno reformo, da ste napovedali izvedbo zlatega fiskalnega pravila. Da ste obljubili dokončno sanacijo bank. Da ste obljubili nadaljevanje naporov v smeri finančne konsolidacije. Vendar realnost kaže povesem drugače. Ne povišujete samo davkov in prispevkov, ampak tudi druge dajatve. O dokončni sanaciji bančnega sistema, za katerega ste namenili milijarde, še ni govora. Odgovornosti za nastalo škodo še ni prevzel nihče. Namesto zdravstvene reforme imamo po odstopih dveh ministrov v.d. zdravstveno ministrico. O konsolidaciji javnih financ še ne moremo govoriti. Od obljubljenih 15 prodaj, ki ste jih med drugim napovedovali tudi v tujih medijih do konca lanskega leta, sta bili do danes realizirani samo dve. Čeprav ste si zakon prikrojili po svojih merilih, Slovenski državni holding še vedno ne deluje.
Zakonodaja, ki naj bi pomagala pri prestrukturiranju podjetij ni učinkovita. Prav tako niste realizirali obljub o sodelovanju interesne in strokovne javnosti pri pripravi predpisov, o vašem tako imenovanem nepolitičnem kadrovanju pa lahko javnost sodi sama. Osebno dopolnilno delo boste preganjali celo s hišnimi preiskavami, na drugi strani pa ostaja milijarda in pol nepobranih dajatev.
Veliko bolj uspešni kot pri izvrševanju reform pa ste bili pri zadolževanju. V zelo kratkem času ste se rekordno zadolžili, pa ne samo to, zadolžujete se celo na zalogo. Za letošnji proračun bi bila dovolj zadolžitev v višini 3 milijard in pol, pa ste se v štirih mesecih zadolžili za 4,6 milijarde.
Torej, spoštovana predsednica vlade, kako naj vam verjamemo, da bo letos drugače. Povejte mi, kako boste izpolnili, s katerimi ukrepi boste zagotovili, da bomo tako, kot pravite v reformnem programu, v dveh letih prišli do 70.000 novih delovnih mest? S katerimi ukrepi?
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Spoštovana poslanka. Vesela sem, da številke pravzaprav demantirajo vse vaše besede. Gospodarska rast, nižja cena našega zadolževanja in konec koncev tudi število na novo zaposlenih ljudi v mesecu marcu, ki je za več kot 43% višje kot februarja in nekaj manj kot 40% višje kot lanskega marca. Ampak gremo lepo po vrsti.
Res je, nacionalni reformni program je Vlada dokončno potrdila na dopisni seji, obravnavala ga je pa seveda prej tudi na redni seji. In smo si dovolili vzeti celo dve vladi zato, da smo stvari dogovorili in uskladili.
Program stabilnosti, ki ga omenjate v svojem vprašanju še ni potrjen. Je pa dejstvo, da tako nacionalni reformni program, kot program stabilnosti kot koalicijska pogodba oziroma dogovor o sodelovanju, ki ga omenjate prav tako v vprašanju, imajo vsi ti trije dokumenti en skupen cilj oziroma ukrepe. To je krepitev gospodarske rasti, da bodo prve znake okrevanja s konca leta 2013 začutili tudi državljani. In za oživitev te gospodarske rasti bodo ključna tri področja. Eno je nadaljevanje javnofinančne konsolidacije in dolgoročna vzdržnost javnih financ. Ja, tukaj gremo po drugačni poti, kot si jo je začrtala vaša vlada. Ne delamo tega samo na odhodkovni strani, ampak delamo tako kot delajo tudi druge države, ki se uspešno borijo proti gospodarski krizi na obeh, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. In dejstvo je, da absolutno sledimo cilju zniževanja javnofinančnega primanjkljaja, ki bo letos znašal 2% BDP-ja, v naslednjem letu pa 2,5% BDP-ja.
Kar se tiče prodaj, ki ste jih omenila, sem vesela, da ste jih omenila, zato ker podjetja, ki so na seznamu, na primer Telekom, se ne prodaja čez noč, ker bi se v nasprotnem primeru nam lahko ponovila kakšna zgodba – ne želim omenjati podjetja, v nadaljevanju pa, če vas bo zanimalo, z veseljem -, kjer postopki niso bili najbolj transparentni in imamo danes zaradi tega probleme. In vesela sem, da trgi in institucije, ki se ukvarjajo s tem, pravijo, da na tak transparenten način, kot v tem trenutku teče privatizacija v naši državi, stvari v Sloveniji še niso tekle, in ponosna sem na to, tudi če bo trajalo kakšen mesec ali dva dlje.
Kar se tiče zadolževanja. Res je, zadolževanje se je v lanskem letu predvsem zaradi sanacije bančnega sistema povečalo. Ampak vedno poudarjam, da verjamem, da bomo z dobrim upravljanjem tega premoženja, ki je končalo na slabi banki, dolg – gre pa za približno 12 oziroma 13% BDP-ja – odplačali tudi ali pa predvsem s tem premoženjem in ne bomo tega dolga prenašali na mlajše rodove. Kar pa se tiče letošnjega zadolževanja, bom pa zelo vesela mogoče nekoliko bolj podrobne obrazložitve, kako bi, po vaše, lahko s 3 milijardami in pol odplačali približno 4 milijarde glavnice in sfinancirali še milijardo primanjkljaja, to se preprosto težko sešteje. Res je, trend zadolževanja v naši državi je treba ustaviti, in to tudi delamo. Nikakor pa ne drži – in tisti, ki to pravijo, zavajajo oziroma zavajate -, da je zadolževanja v naši državi lahko čez noč konec. Že večkrat sem povedala, kaj bi bilo, če se v letošnjem letu ne bi zadolžili, kot nam očitate. Proračun, odhodki bi lahko bili samo polovico tega, kar danes so. Si predstavljate našo državo s 4-milijardnim proračunom?
ROMANA TOMC: Moje vprašanje, spoštovana predsednica, je bilo: S katerimi ukrepi boste dosegli te cilje, ki ste jih zapisali v nacionalnem reformnem programu? Ampak ker vi niste odgovorili, naj vam jih naštejem nekaj, ki so zapisani, ki ste jih vi zapisali. Zapisali ste, da bo kot ukrep, namenjen omejitvi dohodkov, tudi podaljšanje veljavnosti Zakona o uravnoteženju javnih financ. Ali niste ravno vi govorili, da je to najslabši, najbolj zoprn in nepravičen zakon? Zakaj ga podaljšujete? Najbrž zato, ker daje edini od teh ukrepov rezultate.
Napovedali ste znižanje sredstev za stroške dela v javnem sektorju za 5%, hkrati z zmanjšanjem števila zaposlenih. Povejte mi, kako boste to dosegli. In, seveda, napovedali ste tudi vse ostalo, nekatere druge ukrepe, če to ne bo dovolj. Povejte, katere. Zato, ker vam je Ustavno sodišče razveljavilo vaš neustaven zakon, boste morali nadomestiti 200 milijonov evrov izpadlih prihodkov, in pravite, da jih boste nadomestili z dodatno racionalizacijo javnega sektorja. Kako, spoštovana predsednica? Z nižjimi transferji v javne zavode in sklade? Kako, vas sprašujem? Z dvigom trošarin, kar je najlažje in ste že naredili, in z višjimi prihodki iz naslova dividend podjetij v državni last. Kako jih boste prisilili, da bodo letos poslovala bolj učinkovito, kot so, recimo, lansko leto? In, seveda, za konec pravite še nekaj: »Če vsi ti ukrepi ne bodo zalegli, pa bomo naredili še nekaj drugih.« Katere? In, spoštovana predsednica, tokrat pričakujem konkretne odgovore.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala. Spoštovana poslanka, saj ste pravzaprav prebrali, tako da tega, kar ste prebrali, verjetno ni treba ponavljati. Se bom pa dotaknila tega, kar je bilo na koncu omenjeno. Mimogrede, tudi ZUJF je v nekaterih delih bil neustaven, če se dobro spomnim. Bom začela s temi dobički. 160 milijonov bi naj bili dobički po tem našem dodatnem 40-milijonskem dvigu. Veste koliko je bila lanskoletna realizacija? 192 milijonov. Se pravi, smo še vedno zelo konservativni.
Kar se tiče zmanjševanja mase plač, vam lahko povem, da je že v sprejetem proračunu za leto 2016 predvideno zniževanje mase plač. Želim si, da bi se sindikati javnega sektorja uspeli dogovoriti, da ne bo šlo za še dodatno poseganje v minimalno plačo, ampak da se bomo lahko dogovorili o zmanjševanju števila zaposlenih. Jaz mislim, da je na individualni plači bilo v preteklih letih narejeno dovolj. Kar nekaj ukrepov iz tega vašega zloglasnega ZUJF-a, vsaj za tiste, ki smo ocenili, da so potrebni, smo že prenesli v sistemsko zakonodajo. Pravzaprav se največji del tistih za katere se moramo dogovoriti, nanaša prav na javne uslužbence in plače v javnem sektorju. In jaz sem prepričana, da bo vse to kar smo zapisali in kar smo že sprejeli, dovolj. Želim si, da tako kot v lanskem letu tudi za naslednje leto, se pravi, tako kot smo za letošnje leto tudi v naslednjem letu najdemo s sindikati dogovor in ne rečemo preprosto tako kot je bilo v eni prejšnjih vlad, da je maso treba zmanjšati za 10%. Kar pa se tiče posrednih proračunskih uporabnikov, kamor spadajo tudi javni zavodi, vam pa lahko povem, da kumulirani presežki na teh pravnih osebah, se pravi, javnih zavodih in javnih agencijah presegajo več 10, da ne bom rekla 100 milijonov evrov in jaz verjamem, da bodo z racionalizacijo, ko bomo pogledali posamezno pravno osebo, našli še več kot 40 do 50 milijonov evrov, kot so bile naše ocene.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Želela bi si oziroma predlagam, da se o odgovoru predsednice vlade opravi širša splošna razprava. Govorimo o najbolj pomembnih težavah v Sloveniji, ki pa očitno po besedah premierke niso nikakršne težave in iz njenih odgovorov bi lahko sklepali, da je pri nas vse v najlepšem redu. Ampak ne glede na to, da je pri nas vse v najlepšem redu, še vedno nisem dobila nobenega odgovora, spoštovana predsednica, kako boste to naredili. In zdaj naj izkoristim možnost, da vam podam nekaj svojih razmišljanj oziroma odgovorov na tisto, kar ste vi prej dejali glede gospodarske rasti, glede cene zadolževanja in glede brezposelnosti.
Dobro veste in mednarodni denarni sklad je to zapisal tudi, da je vzrok za našo gospodarsko rast izključno rast tujih evropskih trgov in ne izboljšanje poslovnega okolja, ki ste ga vi s svojimi ukrepi naredili za podjetja. Cena našega zadolževanja je padla. Seveda, ampak glejmo primerjalno. Primerljive države v naši bližini se zadolžujejo ceneje. In seveda, kar zadeva brezposelnost, s to številko pa ste že večkrat manipulirali in v vašem mandatu se je brezposelnost povečala za 4 tisoč 100 oseb. In kar je bolj zaskrbljujoče, seveda brezposelnost še vedno narašča hitreje kot zaposlenost. In vsi številni brezposelni danes na zavodu, ki so prijavljeni, se lahko prijavilo na razpisanih 770 delovnih mest.
In seveda kar zadeva pa prihodkov in odhodkov, spoštovana predsednica, tisti podatki, ki sem jih navajala tudi glede zadolženosti ali se zadolžujete preveč, premalo ali ravno prav, niso zrasli na mojem zelniku. To so podatki Banke Slovenije, ki vam očita, da se zadolžujete več kot je potrebno. In seveda, prihodki so v lanskem letu narasli manj kot je bilo pričakovati, kljub dvigu davkov, čeprav so davki prispevali največ k temu dvigu. Ampak so drugi elementi prispevali k temu, da prihodki niso bili tako visoki kot naj bi bili. Na drugi strani pa seveda se povečujejo in to v tej krizi, povečujejo ne zmanjšujejo, odhodki.
Seveda gre to največ na račun obresti. In na račun obresti bomo zaradi vsega tega silnega zadolževanja, tudi na zalogo, letos plačali več kot milijardo evrov. In seveda vse nekako, razlog za vse te naše težave je sanacija bank. Tudi brez sanacije bank, spoštovana predsednica, bi bile številke slabše, kot ste govorili.