Romana Tomc: Revščino lahko premagamo z ustreznimi kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi

Spodbujanje konkurenčnosti, nove tehnologije, inovacije in davčne razbremenitve posledično pomenijo višji življenjski standard, pravi Romana Tomc. 17. oktober je Generalna skupščina Združenih narodovleta 1993 razglasila kot svetovni dan boja proti revščini, predvsem z namenomozaveščanja vseh ljudi o potrebi po izkoreninjenju revščine, obubožanosti tervsem spremljajočim pojavom revščine, kot so lakota, možnost za slabšezdravstveno stanje revnih, slabše možnosti za izobraževanje ipd.  Kljub temu, da je ekstremna revščina še vednopredvsem značilna za države v razvoju, pa je tudi gospodarska in finančna krizav razvitih državah pustila posledice. Žal tudi v Sloveniji, saj je po podatkihStatističnega urada Slovenije v letu 2014 kar 290.000 naših sodržavljank insodržavljanov živelo pod pragom tveganja revščine. Evropska poslanka Romana Tomc je ob tej priložnostidejala:Nesprejemljivo je, da se toliko našihsodržavljank in sodržavljanov še vedno spopada z revščino ter z drugimitežavami, ki so posledica revščine.  Šebolj skrbi, da njihovo število narašča, čeprav je gospodarstvo začelo okrevati.Socialni transferi so močno orodje v rokah vlade, s katerim bi lahko vplivalina zmanjšanje revščine. Dejstvo, da ta kljub okrevanju gospodarstva in kljubtemu, da je za zmanjšanje revščine vsako leto namenjenega več denarja, kaže, daukrepi niso učinkoviti.  So prevečpopulistični in premalo domišljeni. Prav tako še vedno ni dosežena pravičnarazdelitev sredstev, socialni sistem ostaja zapleten in nepregleden.  Pogosto do tistih, ki so najbolj pomočipotrebni, denar ne pride.   V teh dneh je v postopku sprejemanja tudi državni proračun.Od številk, ki se suhoparno prikazujejo na papirju, je odvisna kakovostživljenja vseh nas, še posebej pa tistih, ki živijo pod pragom revščine. Zmnogo ljudmi, ki so ostali brez službe, sem se srečala in skoraj ga ni bilo mednjimi, ki ne bi dejal, da si želi predvsem zaposlitve in dostojno plačanegadela. Zato bi morala vlada ob tem, da skrbno načrtuje razdelitev sredstev zasocialno politiko, veliko več napora vložiti v to, da bi bil proračun usmerjenv investicije in v spodbujanje razvojnih potencialov ljudi. Investicijepomenijo več delovnih mest, prav tako pa lahko visokotehnološka in naprednadružba aktivno prispeva k zmanjševanju revščine. Spodbujanje konkurenčnosti,iskanje novih tehnologij in inovacij z davčnimi razbremenitvami, posledičnopomenijo višji življenjski standard ljudi. Dolgoročni ukrepi na trgu dela, pa tudi v okviruaktivne politike zaposlovanja tako za mlade kot starejše, bi pripomogli k višjizaposlenosti, višjim družinskim dohodkom in višji blaginji vseh državljank indržavljanov.Odprava revščine je zahteven proces, ki terjarazlične ukrepe in njihovo medsebojno usklajenost, tako na strani socialnihukrepov, kot na strani spodbujanja poslovnega okolja, trga dela ter raziskav inrazvoja. Ukrepov in idej, kaj vse bi lahko naredili za boljši danes in jutrinas vseh, so na mizi, treba bi bilo poslušati vse strani in iskati najboljšomožno rešitev. Le s skupnimi močmi bi namreč lahko dosegli, da se razmere vSloveniji izboljšajo.

“