Romana Tomc: »Rdeča nit te vlade so zadolževanje in novi davki.«

»Alenka Bratušek naj veže zaupnico na izid referenduma o arhivih. Tako bo ljudstvo odločalo o zaupnici njeni vladi,« je na pogovornem večeru v Ljubljani predlagal dr. Lovro Šturm. Naslednji v seriji pogovornih večerov z naslovom “Referendum – nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo” je potekal 17. aprila 2014 v Ljubljani. Nastopili so poslanka in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti DZ RS Eva Irgl, podpredsednica Državnega zbora RS in poslanka Romana Tomc ter nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Lovro Šturm.Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana mag. Anže Logar, ki je glede na odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z arhivsko novelo citiral nekdanjega predsednika ZKJ Mitje Ribičiča, ki je dejal: »Kvalitetne odločitve in kvalietna demokracija je tista, ki prestane ustavno presojo«. Glede na zadnje odločitve Ustavnega sodišče pravi, da ni potrebno biti ustavni pravnik, da presodite, kakšno vlado imamo.Romana Tomc je opozorila, da so v lanskem letu plače nominalno padle, vlada pa kljub temu uvaja vedno nove davke in obremenitve. »Rdeča nit te vlade so zadolževanje in novi davki. Slovenija je zadolžena za 28 milijard evrov,« je dejala. Kot je pojasnila, je eno, če boš izposojeni denar produktivno naložil in nekaj ustvaril, drugo pa je da boš vse sproti nerazumno porabil. »Slednje dela vlada Alenke Bratušek,« je dejala. S tem, ko aktualna vlada ne posega npr. v javni sektor, po njenem mnenju »vzdržujejo iluzijo o tem, da nam je bolje, kot nam v resnici je«. Novi davki za polnjenje proračuna pa kot pravi niso prava politika. »Naša ideja v alternativnem vladnem programu gre v smeri razbremenjevanja gospodarstva. Dokazano je, da nižji davki in obremenitve na srednji in dolgi rok spodbudijo gospodarstvo rast,« je poudaril. Ob tem pa je potrebno javni sektor reorganizirati in napraviti bolj vitek.Romana Tomc se je dotaknila tudi vrednotnic, ki so po njenem menju kos papirja brez vsebine. »Izplen vrednotnic je 350.000 evrov letno, zato da bo sistem sploh zaživel pa bomo dali 250.000 evrov. Imamo 1,5 milijarde nepobranih dajatev. Namesto, da bi izterjali vsaj 10 odstotkov tega, bi s policijo preganjali hišne pomočnice,« je dejala.»Država se mora umakniti iz gospodarstva, v ta podjetja morajo priti lastniki, ki se bodo obnašali kapitalistično, to pomeni, da lastnik gleda na to, da bo posloval čim bolj racionalno in ustvarjal največji dobiček. Ob tem bo moral delavce primerno in redno plačevati,« meni Tomčeva. Na ta način bodo po njenem mnenju podjetja poslovala bolj uspešno, nadejamo pa se lahko prekinitve povezav v ozadju, ki smo jim ves čas priča. »Obstajajo številne žile po katerih preko lobističnih povezav odteka denar, za katerega ne vemo ne kam, ne komu,« je opozorila.Glede sporne zaposlitve Roka Praprotnika je dejala: »Razni zaslužni kadri dobijo dobro plačane službe na položajih, ki zahtevajo eminentnega bančnika z dolgoletnimi izkušnjami. Ob tem, da banka na drugi strani delavce odpušča«. Spregovorila je tudi o Nacionalnem reformnem programu: »Nacionalni reformni program je spisek želja, podobno kot koalicijska pogodba. Predlaganje takšnih dokumentov je podcenjujoče«.Eva Irgl je dejala, da je današnja odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi odloka o referendumu o arhivski noveli že druga zaušnica vladi Alenke Bratušek. »Vlada ne dela dobro in dela v škodo državljank in državljanov,« je bila jasna. Kot prvopodpisana pod referendumsko zahtevo je pojasnila, da bo v Državni zbor »vložila nov odlok, s katerim bom ponovno predlagala, da se referendum izvede skupaj z evropskimi volitvami«.Kot pravi poslanka, je vprašanje arhivskega gradiva prvovrstno evropsko vprašanje. Spomnila je na Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih, ki jasno naroča, da morajo države članice storiti vse, da bodo arhivi, predvsem tisti tajnih političnih policij, odprti. Kot je dejala, se bomo borili do konca, da referendum izpeljemo 25. maja, tudi zaradi gopodarsko-finančne situacije države. »V kolikor poslanci koalicije tega ne bodo potrdili, bodo morali nositi odgovornost za večje stroške, to je 2,2 milijona evrov,« je dodala.Dr. Lovro Šturm je dejal, da novela Zakona o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter arhivih »zapira arhive in onemogoča hitro in učinkovito raziskovanje arhivskega gradiva«. Po njegovem mnenju lahko v skladu z napovedmi pričakujemo, da bodo raziskovalcema Romanu Leljaku in mag. Igorju Omerzi odvzeli dovoljenji za nadaljne delo v arhivu. Pojasnil je, da je pri vsakem raziskovanju bistven načrt raziskovanja, ki pa ga ni mogoče narediti vnaprej, brez hitrega pregleda razpoložljivega gradiva. Takšen pregled arhivskega gradiva je bil doslej opravljen zelo hitro, ob zahtevi po anonimizaciji pa se bo zelo podaljšal. V bodoče bodo morali arhivski uslužbenci pregledati vsebino škatel, vse natanko prebrati in spise prefotokopirati in morebitne občutljive osebne podatke počrniti.Spomnil je na nedavno izjavo predsednice vlade, ki da bo šla v parlament po zaupnico. »Predsednica vlade naj veže zaupnico na izid referenduma o arhivih,« je dejal in pojasnil, da bo tako ljudstvo odločalo o zaupnici njeni vladi. Poudaril pa je, da vlada s svojo politiko vodi »v zanesljivo postopno osiromašenje slovenskega naroda in izjemno bogatenje peščice.«»Ob tem ko minister Čufer veselo najavlja, da se bomo še zadolževali, je to za Slovenijo nemogoč mlinski kamen okoli vratu. Ta vlada naj čimprej preneha s svojo izjemno škodljivo dejavnostjo za Slovenijo. Zato naj Bratuškova veže zaupnico na izid referenduma o arhivih, na referendum gre vsa Slovenija in jasno pove, kaj si o njej misli. Nato pa izvolimo takšno vlado, ki bo znala voditi Slovenijo,« je dejal dr. Šturm.Eva Irgl se je v nadaljevanju natančneje dotaknila vsebinskih problemov arhivske novele: »Novela zakona o arhivskem gradivu izenačuje storilce in žrtve. To je za nas nedopustno in sramotno«. Povzela je izračun mag. Omerze, ki je pojasnil, da bi za anonimizacijo celotnega arhivskega gradiva, ki je še ostalo, ob trenutnih kapacitetah potrebovali približno 120 let. »Uničenega je bilo približno 80 odstotkov udbovskega gradiva, potrebno je storiti vse, da teh 20 odstotkov ohranimo in omogočimo dostop do tega arhivskega gradiva,« je dejala. Po njenih besedah ima »večina držav, ki so razčistile s preteklostjo, danes stabilno gospodarstvo in svetlo prihodnost.«Irglova ocenjuje, da se danes poleg finančne in gospodarske krize nahajamo tudi v krizi vrednost, ki je vezana na vprašanja osnovnih civilizacijskih norm. Spomnila je na splošne civilizacijske sklepe, ki jih je v sprejetje predlagala na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, a jih koalicijski poslanci niso bili sposobni podpreti.Opozorila je tudi na neučinkovito slovensko pravosodje, na prepletenost politike in pravosodja, ter na to, da so na ključnih funkcijah, kot sta generalni državni tožilec in predsednik Vrhovnega sodišča, politično nastavljeni ljudje. Kot je dejala, je EPP sprejela resolucijo, kjer izraža zelo veliko skrb do tega, kar se dogaja v Sloveniji. »Med drugim je resolucija povedala tudi to, da potrebujemo nepristransko in neodvisno sodstvo ter pozvala k izvedbi lustracijskih zakonov. Ker tega nismo storili, se nam to vrača kot bumerang,« je ocenila.Glede napisa na Sabotinu je dejala: »Nedvomno je to velik problem, ker gre za nehumano stvar, ker se s tem posega v dostojanstvo vseh tistih, ki so bili žrtve totalitarnega režima. Ta režim je v vsem svojem bistvu poosebljal prav Tito. Dokler bomo tolerirali takšna dejanja, ki so v neskladju s človekovo integriteto, ki grobo kršijo človekove pravice in posegajo v integriteto žrtev, bomo daleč od sprave, ki jo slovenski narod nujno potrebuje.«Ob koncu je citirala nekdanjega nemškega predsednika Wulffa, ki je ob odkritju razstave o nemški tajni politični policiji Stasi dejal: »Odkrito spoprijemanje s preteklostjo je med največjimi dosežki naše politične kulture«.