Romana Tomc: "Proračun je rezultat kreativnega računovodstva."

Proračun je nerealen in nerazvojno naravnan, nepremičninski davek pa bo še dodatno obremenil gospodarstvo. Poslanka SDS Romana Tomc je na današnji novinarski konferenci ocenila predlog proračuna za leti 2014 in 23015, za katerega je dejala, da gre za “popolnoma nerealen proračun, ki je nerazvojno naravnan, neuravnotežen in ki ima kar nekaj težav glede same formalne vložitve v parlamentarni postopek”. Ob tem je komentirala tudi napovedani nepremičninski davek.”Proračun je nerealen tako na strani prihodkov kot odhodkov, prihodki so preveč optimistično naravnani na postavki, kjer se pričakuje dobičke podjetij, ko pa vemo, da se napoveduje padec gospodarske rasti. Tudi druge postavke, so precej optimistično naravnane, na drugi strani odhodkov pa nekaj pomembnih postavk manjka, kot na primer sodba sodišča v zvezi z izplačilom zadnjega dela iz naslova nesorazmerja plača, gre za 170 mio evrov, ki niso nikjer navedeni,” je dejala Tomčeva.

Po njeni oceni je proračun rezultat kreativnega računovodstva, obenem pa je tudi nerazvojno naravnan. Tomčeva ugotavlja, da se s predlaganim proračunom želi zgolj zadovoljiti tujo in domačo javnost. “Tujo javnost naj bi prepričali s tem, da smo dosegli takšen primanjkljaj, kot so ga od nas pričakovali, domačo javnost pa s tem, da smo z neposeganjem v stran odhodkov ohranili socialno državo. Vendar temu ni tako, zaradi tega proračuna, bo naša socialna država dolgoročno še bolj ogrožena,” je poudarila poslanka.”Vlada nima nikakršne ekonomske politike, nima prioritet, kam bo peljala Slovenijo v naslednjih letih, gre za slabo narejen protikrizni proračun in ne za razvojno naravnan proračun, kakršnega smo vsi pričakovali,” je poudarila Tomčeva.

Po njeni oceni bo tudi povečanje davkov, kot je na primer predlagani nepremičninski davek, negativno  vplivalo na gospodarstvo. “Namesto da bi gospodarstvo razbremenili, ga z davki dodatno obremenjujemo. Stroški v gospodarstvu se bodo bistveno povečali, konkurenčnost gospodarstva pa bo padla. Še tistim, ki so danes na robu, bo nepremičninski davek pomenil kapljo čez rob,” je bila jasna. Poudarila je tudi, da ohranjanje socialnega miru s tem, da vlada ni posegla v javni sektor ter v plače javnih uslužbencev ne pomeni ohranjanja socialne države, temveč nasprotno: “To bomo nekoč vsi skupaj, tudi tisti socialni ogroženi, najbolj plačali.”

Ob tem je Tomčeva tudi spomnila, da je vlada v programu stabilnosti, poslanem v Bruselj, obljubila nadaljevanje s strukturnimi reformami, ki so bile začete v času Janševe vlade, kot je na primer pokojninska reforma, delovnopravna reforma, sanacija bančnega sistema, upravljanje z državnim premoženjem. Po njenih besedah ni čutiti, da bi vlada želela nadaljevati korake, ki so bili nujno potrebni in zaradi katerih nam je tujina ob koncu prejšnjega leta začela zaupati na način, da so se nam zmanjševali pribitki na naše obveznice. “Vlada ni tako entuziastična pri nadaljevanju reform, procesi so se ustavili,” je dejala poslanka SDS.

Spomnila je na to, da je vlada dala obljubo, da bo tretjino napora, kako uravnotežiti proračun, naredila na strani prihodkov, in dve tretjini na strani odhodkov. “Danes pa vidimo, da je bilo vse narejeno samo na strani prihodkov,” je dejala. Nenazadnje je omenila še tehnično vprašanje glede vložitve proračuna v parlamentarni postopek. “Zakon o javnih financah jasno določa, da je treba skupaj s proračunom v Državni zbor poslati vse pripadajoče dokumente in zakone, ki imajo finančne posledice, ki se odražajo v proračunu,” je bila jasna. Po njenih besedah je tako najbolj problematičen zakon o davku na nepremičnine. “Finančna ocena iz naslova tega davka je 200 milijonov evrov, na podlagi tega proračun stoji ali pade. Danes pa ne vemo, ali bo zakon o davku na nepremičnine tak kot je obstal, a ne zaradi SDS, ki imamo bistvene pripombe na ta zakon, pač pa zato, ker niti koalicija med sabo ni usklajena, kaj naj naredi s tem zakonom,” je dejala poslanka SDS Romana Tomc. Zato poslanke in poslanci SDS omenjenega proračuna ne bodo mogli podpreti.Romana Tomc je v nadaljevanju spregovorila o predlaganem davku na nepremičnine. Povedala je, da se v SDS s predlaganim davkom “ne strinjamo, vendar ne, ker bi bili apriori proti obdavčitvi nepremičnin, saj vemo, da morajo biti obdavčene, saj so tudi že danes obdavčene na različne načine in podpiramo idejo, da je treba te davke združiti v enega, vendar smo odločno proti temu, da se v postopku združevanja več davkov v enega večkratno obremeni prebivalstvo in gospodarstvo”. Dodala je, da so finančni učinki napovedanega davka na papirju še enkrat višji kot so učinki oz. finančno breme, ki ga danes plačujejo ljudje in podjetja skozi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.”To dvojno povečanje je zlato povprečje, vendar pa bodo bremena nekaterih najbolj ogroženih skupin, kot so socialno ogroženi, kmetje, gospodarstvo, več kot dvakrat večja,” je dejala in dodala, da je “davek absolutno naravnan asocialno, proti podeželju, proti tistim, ki imajo danes velike hiše, ki so jih nekoč gradili sami, danes pa  njihova ekonomska moč ni takšna, da bi lahko to nepremičnino dostojno vzdrževali”. Ob tem je opozorila, da je eno izmed prvih načel, ki ga mora upoštevati davčni sistem, načelo ekonomske pravičnosti, to je obdavčevanje v skladu z ekonomsko močjo. Poslanka je poudarila, da je poleg več načelnih vprašanj povezanih s tem, kdo bo plačal najvišjo ceno nepremičninskega davka, tudi veliko tehničnih vprašanj. “Ocenjene vrednosti nepremičnin, kot jih ceni GURS, so vprašljive. Ali so realne ali ne, bodo pokazale izkušnje v nadaljevanju,” je dejal Tomčeva.Opozorila je še, da so v predlogu zakona sicer predvidene nekatere izjeme, vendar pa bodo ta davek morale plačevati tudi država in njene institucije. “Kakšen bo neto učinek in izplen, če bo država prelagala iz enega žepa v drugega,” se je spraševala poslanka in dodala, da so v poslanski skupini SDS poskušali dobiti odgovore od vlade oz. posameznih ministrov, koliko ocenjujejo, da bo ta davek posegel v njihove proračune, vendar niso dobili odgovora. “Država niti sama ne ve, koliko tega davka bo plačala,” je bila ostra Tomčeva. V nadaljevanju je še izpostavila vprašanje o tem,  po kakšnem ključu so se oblikovale izjeme: “Ali so bili to lobistični pritiski ali zadaj stoji stroka s temeljitimi analizami, zakaj so rešitve take kot so”.Poudarila je tudi, da očitno ta zakon kot sistemski zakon, ki bo “tako posegel v življenje ljudi in poslovanje podjetij  za sabo nima nobenih temeljitih analiz, nobenih kredibilnih finančnih izračunov, gre samo za ocene, koliko bi ta davek prinesel državi,” in dodala, da “zaradi vseh teh razlogov menimo, da ta zakon ni primeren za obravnavo, čeprav se strinjamo, da je potreben, vendar način na kakršen se sprejema pomeni novo obliko nacionalizacije”. Po njenem predlagani davek ne predstavlja “obdavčevanja nepremičnin v skladu s pravili pravičnosti, ampak pomeni samo iskanje rešitev, kako zapolniti proračunsko luknjo v višini 200 milijonov evrov. Zakon je absolutno škodljiv za Slovenke in Slovence ter slovensko gospodarstvo.”Tomčeva je ob zaključku tudi pokomentirala izjave predsednik SD dr. Igorja Lukšiča o denacionalizaciji in ob tem citirala sodbo Ustavnega sodišča RS: “Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet zato, da se popravijo krivice, ki so bile v povojnem obdobju storjene s poseganjem države v lastninske odnose, v imenu revolucionarne preobrazbe takratne družbe in z uveljavljanjem socialističnih družbenih odnosov ter v imenu obračuna s takratnemu režimu sovražnimi osebami. Podržavljanje premoženja je potekalo z agrarno reformo, z nacionalizacijo, zaplembami in drugimi načini podržavljanja”. Tomčeva je ob koncu poudarila, da “smo Zakon o denacionalizaciji sprejeli ravno zato, da bi popravili krivice, ki so se nekoč nekomu zgodile. Dr. Lukšič pa predlaga, da vzpostavimo vsaj približno takšno stanje kot je nekoč bilo, torej, da naredimo korak k novi nacionalizaciji”.