Ob vseh izzivih je povsem jasno, da javni sistemi ne bodo zdržali pritiska in da bo potrebno poiskati še druge možnosti.
Poslanci Evropskega parlamenta so v tem tednu na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali tudi o prihodnosti pokojninskih sistemov in o vprašanju modernizacije le teh.
Evropska poslanka Romana Tomc je v svojem govoru pozdravila širšo razpravo o pokojninah in izpostavila: »Dobro je, da se tudi v EU več pogovarjamo o prihodnosti pokojnin, saj je to področje, ki zadeva prav vse Evropejke in Evropejce. Odločitev o tem, kakšen pokojninski sistem bomo imeli v kakšni državi, pa naj ostane predmet subsidiarnosti. Zagotavljanje dostopa do socialne zaščite vsem je zagotovo del evropske tradicije na katero smo lahko ponosni. Zato tudi sama podpiram krepitev javnih sistemov socialne varnosti. Nikoli pa ni odveč, če je možnosti za zavarovanje v starosti več.«
Pokojninski sistemi so sicer skladno s principom subsidiarnosti v domeni urejanja držav članic, pa vendar se bodo države zaradi slabe demografske slike, zviševanja življenjske dobe in mobilnosti delovne sile znotraj Unije, prav kmalu soočale s problemom vzdržnosti.
»Ob vseh izzivih je povsem jasno, da javni sistemi ne bodo zdržali pritiska in da bo potrebno poiskati še druge možnosti. Pokojninski sistemi morajo slediti razvoju časa. Tisti, ki so bili dobri pred 50 leti, danes niso več nujno vzdržni. Zato so pokojnine čedalje nižje. Mnogi pozabljajo, da je za sistem, kjer se pokojnine izplačujejo iz prispevkov, ki jih vplačujejo zaposleni, potrebno zdravo gospodarstvo in polna zaposlenost. Bodimo realni. Če želimo vzdrževati bogat socialni model, ki ga imamo v Evropi, potem moramo zagotoviti, da ga bomo imeli iz česa financirati. Zato moramo razmisliti tudi o zasebnih pokojninskih stebrih, vendar zgolj kot dopolnitev prvemu stebru«, je bila v svojem razmišljanju jasna Romana Tomc.
V nekaterih državah članicah so že izvedli pokojninsko reformo, medtem ko v drugih vprašanje vzdržnosti za enkrat rešujejo zgolj z dvigom upokojitvene starosti. Ta se od države do države razlikuje. V Nemčiji je na primer meja za upokojitev 67 let, medtem ko je v Španiji 63 let. Posebno vprašanje, ki ga je potrebno reševati na ravni EU, pa je uveljavljanje pravic iz naslova pokojnin za tiste državljane, ki so delo opravljali v različnih državah članicah.
Evropska poslanka Romana Tomc je s tem namenom pozdravila snovanje vseevropskega pokojninskega produkta, za katerega postaja jasno, da bo uvedel skupne rešitve za izzive, ki jih prinaša mobilnost delavcev in zaključila: »Moramo se odkrito pogovarjati, kako zagotoviti dostojno starost. To pomeni, da smo pripravljeni na prilagajanje in iskanje dodatnih možnosti. Jasno je, da morajo osnovni modeli temeljiti na javnih pokojninskih sistemih. Od snovalcev pokojninskega sistema pa moramo zahtevati, da vzpostavijo sistem, ki bo varen, tudi če bo šlo za vlaganja v zasebne sklade.«