Romana Tomc: O višini minimalne plače se morajo dogovoriti delodajalci in sindikati – to je njihova pravica in odgovornost

Minimalna plača, ki je aktualna tema vseh političnih skupin, je v ospredju že od leta 2017, ko je Evropska komisija prvič predstavila Evropski steber socialnih pravic in ji v njem namenila pozornost. V dokumentu komisija poziva, da je treba zagotoviti primerne minimalne plače, ki glede na nacionalne gospodarske in socialne razmere omogočajo izpolnjevanje potreb delavcev in njihovih družin ter hkrati zagotavljajo dostop do zaposlitve in motivacijo za iskanje dela.

DEMOKRACIJA: Komisija naj bi oktobra predstavila prvi predlog. Njen cilj je, da bi to zakonodajo sprejeli že v prihodnjem letu. Kaj pravzaprav pomeni evropska minimalna plača, bo to številka, enaka v vseh državah EU?

TOMČEVA: Ne, to nikakor ne bo številka. Tako preprosto ne gre. Je pa res, da se pozivi k določitvi minimalne plače vlečejo že kar nekaj časa. Naj povem, da mnogi moji kolegi, ki se ne poglabljajo v vsebino, ne ločijo med minimalno plačo in minimalnim dohodkom.

Medtem ko je minimalna plača vezana na plačilo za delo, je minimalni dohodek kategorija, povezana z višino sredstev za preživetje.

Sama idejo o minimalni plači podpiram, vendar je zelo pomembno, kako bo predlog oblikovan. Če bo šlo za kakršnekoli zaveze, ki bi posegale v socialno dogovarjanje, predloga ne bom mogla podpreti.

DEMOKRACIJA: Zakaj menite, da enotna minimalna plača ni mogoča? Imamo kakšen drug plačni mehanizem, ki bi ga lahko poenotili?

TOMČEVA: Preprosto zato, ker se države članice zelo razlikujejo po gospodarski razvitosti. To, kar zmorejo nekatere, je za druge nepredstavljivo. Trenutno v Luksemburgu minimalna plača znaša okrog 2100 EUR, v Franciji 1500 EUR, v Sloveniji 940 EUR, v Romuniji pa 460 EUR. Kako bi te minimalne plače sploh lahko poenotili? Možnost, ki jo vidim, je, da bi določili neko relativno razmerje, na primer odstotek od povprečne plače. Še najbolj sprejemljivo pa bi bilo, da Evropska komisija določi, da mora vsaka država vzpostaviti institut minimalne plače, vendar je njena višina odvisna od dogovora med socialnimi partnerji. To se pravi med predstavniki delodajalcev in predstavniki delavcev.

DEMOKRACIJA: Če se malce poglobimo, kaj sploh pomeni minimalna plača, zakaj jo tako imenujemo?

TOMČEVA:

Minimalna plača je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema delavec za delo za polni delovni čas. Zagotovila naj bi dostojno plačilo za delo. Gre torej za plačilo za delo, ki ne vsebuje različnih dodatkov.

To je osnova, ki se ji lahko dodajajo npr. dodatek za nočno delo, dodatek za delo v izjemnih razmerah in podobno. Žal se še vedno dogaja, da poskušajo delodajalci zaposlene nekako prinesti okoli. Pri tem vedno opozarjam, da bi morali drugače urediti tudi plačilo za malico in prevoz na delo. Ko nekdo prejme plačo ne glede na to, ali je to minimalna ali ne, večinoma pogleda samo skupni znesek. To pa daje lažno potuho, da je sicer bolje plačan, saj na račun dobi več, vendar pri tem pozablja, da se malica in potni stroški ne štejejo v pokojninsko osnovo. Ko pride do upokojitve, sledi veliko razočaranje.

DEMOKRACIJA: Kako pa je z minimalno plačo v Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami?

TOMČEVA: Kot rečeno, 940 EUR je nekje v sredini. Vendar če pogledamo relativna razmerja, je Slovenija med najboljšimi v sklopu tistih držav, kjer se minimalna plača določa s socialnim dialogom. V Sloveniji je namreč minimalna plača glede na delež povprečne plače v samem vrhu, saj znaša minimalna plača 52 odstotkov povprečne. Sledi nam Francija z minimalno plačo, ki dosega 50 odstotkov povprečne. Ta logika sicer pušča še veliko vprašanj pri državah, kjer je tudi povprečna plača zelo nizka.

DEMOKRACIJA: Kakšno je pravzaprav vaše stališče do minimalne plače? Kako naj se določa?

TOMČEVA: Vsekakor v socialnem dialogu. V Sloveniji imamo zakon o minimalni plači, ki določa prav to. V preteklosti se je sicer že dogajalo, da je vlada samovoljno posegla v minimalno plačo, kar se mi ne zdi sprejemljivo. Vlada mora nastopati kot arbiter, delodajalci in sindikati pa se morajo dogovoriti. Žal se socialni partnerji radi skrijejo za hrbet vlade, ker se sami ne morejo ali pa nočejo dogovoriti. Na ta način prenesejo odgovornost na vlado. Največji problem pri tem je, da se porušijo razmerja.

Zavedati se moramo, da gre za plače v gospodarstvu in nanje naj vlada ne bi imela vpliva. Vlada kot delodajalec nastopa samo v javnem sektorju in tu se lahko pogaja, v gospodarstvu pa ne.

DEMOKRACIJA: Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v EU rekla: »Toda resnica je, da se delo vse preveč ljudem ne izplača več.«

TOMČEVA: Popolnoma se strinjam s to izjavo.

Mnogim se delo ne izplača več. Na eni strani jih delodajalci ne plačajo toliko, kot bi si zaslužili, na drugi strani pa nekatere države izplačujejo visoke socialne transferje. Marsikdo se pri tem vpraša, zakaj bi delal, če lahko od države dobi toliko, kot če bi dobival minimalno plačo.

Zelo previdni moramo biti, da vzdržujemo sistem, kjer se delo izplača. V Sloveniji imamo s tem kar velike težave, ki so se nabirale z leti, ko so leve vlade nespametno vodile socialno politiko in avtoritarno posegale v minimalno plačo.

DEMOKRACIJA: Ali menite, da bi minimalno plačo morale uveljaviti vse države? Se vam zdi, da bi lahko bila celo Slovenija tista, ki bo to sprejemala med svojim predsedovanjem?

TOMČEVA: Ja, menim, da bi morala biti minimalna plača obvezen institut, ampak kot rečeno, določala naj bi se v socialnem dialogu. Ta je še posebej razvit v skandinavskih državah. Te še posebej pozorno spremljajo ukrepe komisije in nasprotujejo kakršnemukoli poseganju v njihov način dogovarjanja. V skandinavskih državah je namreč socialni dialog tako dober, zgleden, da bi si ga lahko vzeli za ideal. Skoraj zanesljivo bo minimalna plača na dnevnem redu našega predsedovanja. Popolnoma zaupam našemu ministru in njegovim svetovalcem, da bodo dobro vodili pogajanja. Naša prednost je tudi to, da je Slovenija v tem pogledu dokaj nevtralna država, zato nam ne bi smelo biti pretežko odigrati te vloge. Je pa to ena od zelo pomembnih tem, pri čemer se v času predsedovanja res lahko izkažemo.

DEMOKRACIJA: Ali vidimo osnovo za ta instrument v Evropski pogodbi in na kakšen način?

TOMČEVA: Za pravno podlago vedno ponujajo 153. člen Evropske pogodbe, ki govori tudi o tem, da če želimo doseči cilje EU, moramo podpirati in dopolnjevati države članice, med drugim pri delovnih pogojih. Hkrati pa pravni strokovnjaki opozarjajo, naj vsi ti instrumenti, direktive, ne bi uvajali pravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Po dolgih letih je torej samo vprašanje, na kakšen način bodo minimalno plačo uvedli, kot nezavezujoča priporočila ali kot zavezujočo direktivo.

DEMOKRACIJA: Kaj bodo ljudje z minimalno plačo dobili? Ali bodo imeli več koristi oni ali EU ali pa kar oboji?

TOMČEVA:

Vsekakor bodo največ koristi imeli tisti, ki so med najslabše plačanimi. Posredno tudi celotna EU, saj si vsi želimo, da imamo v EU čim več dobro plačanih zaposlenih.

Glede na našo razvitost si to prav gotovo zaslužimo in tudi lahko privoščimo. Še enkrat pa poudarjam, da je treba biti izjemno pazljiv, saj so gospodarske razmere v državah različne, različna je tudi razvitost njihovih socialnih sistemov in nikomur ne bi smeli pri določanju evropskih pravil narediti škode.

Intervju je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija.