»Politiki nismo sami sebi namen, politiki moramo vedeti, da so nas izvolili ljudje, da smo tukaj zaradi njih in da moramo delati dobro za ljudi in za državo,« je jasno, odločno in samozavestno kandidatka za predsednico Republike Slovenije Romana Tomc spregovorila za Novo24TV.
Objavljamo pogovor s predsedniško kandidatko Romano Tomc iz oddaje Aktualno na Nova24TV, 6. oktobra 2017:
Državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci si želijo spremembe, domovina pa si zasluži, da se v politiko vrne spoštovanje in odgovornost. Na kakšen način boste postala predsednica vseh državljank in državljanov RS, kako boste združili narod, katerim vrednotam boste sledili?
Moj slogan je najpomembnejši in to, kar sem zapisala, »spoštujmo in sodelujmo« je prišlo v trenutku iz mojega srca. Mislim, da je Slovenija pravzaprav preveč razdeljena in to nas hromi pri nadaljnjem razvoju. Bi pa rada ob tem poudarila, da ne čutim take razdeljenosti med ljudmi kot v politiki. Ampak politika je pomembna, saj sprejema odločitve za naše življenje, zato je moj najpomembnejši cilj, da delam za ljudi, ampak delati za ljudi pomeni spraviti to našo razdeljeno politiko skupaj v eno tirnico, da bodo sprejemali odločitve, ki so pomembne in dobre za ljudi. Politiki nismo sami sebi namen, politiki moramo vedeti, da so nas izvolili ljudje, da smo tukaj zaradi njih in da moramo delati dobro za ljudi in za državo. Pred mnogimi leti smo imeli o naši prihodnosti velika pričakovanja, danes so se mnoga ta pričakovanja razblinila. Ampak jaz mislim, da ni prepozno. Nikoli ni prepozno in čas je, da spet stopimo naprej, tako kot smo si nekoč zadali, da bomo stopali po pravi poti – po poti razvoja Slovenije.
Pristojnosti predsednika republike so omejene – katera njegova vloga je po vaši oceni najpomembnejša?
Menim, da so tiste funkcije, ki niso formalne bolj pomembne od formalnih. Ampak, če naštejeva nekaj formalnih, po tem je recimo predsednik države vrhovni poveljnik vojske, razpiše tudi volitve in predlaga v imenovanje tudi ustavne sodnike, predsednika protikorupcijske komisije in še mnogo takšnih stvari je v njegovi formalni pristojnosti in mnogi jim skušajo odvzeti pomen. Ni res, da ne gre za kar pomembne zadeve, ampak tudi sama, kot rečeno, menim, da je tista moralna avtoriteta – politična avtoriteta, ki pa je nad temi formalnimi funkcijami še bolj pomembna.
Za seboj imate bogato kariero, tako v gospodarstvu kot v politiki. Veliko znanja, veliko izkušenj. Katere življenjske izkušnje boste s pridom uporabili na položaju predsednice države?
Kar nekaj let je že za mano in zelo sem ponosna na svoje starše, ki so mi privzgojili prave vrednote – mislim, da na tem potem človek gradi naprej. Imam tudi dovolj političnih izkušenj, saj sem upravljala kar nekaj pomembnih, odgovornih, političnih, pa tudi siceršnjih funkcij., vendar v politiki vseeno nisem predolgo, v politiki sem pravzaprav šele zadnjih osem let. To ni neka zelo dolga doba in v tem mojem času preteklega političnega delovanja si nisem nabrala nobenega »težkega nahrbtnika«, ki ga ne bi uspela nositi s seboj.
Čas je, da spet stopimo naprej, tako kot smo si nekoč zadali, da bomo stopali po pravi poti – po poti razvoja Slovenije.
Zelo sem ponosna na vse svoje dosežke in pravzaprav ni stvari, če bi pogledala nazaj, od katere bi se obrnila vstran. Vsi moji dosežki so bili doseženi s trdim delom, poštenostjo in pa z odgovornostjo. Starši so me učili, da je treba za svoja dejanja biti odgovoren, da vsak sprejema odločitve po svoji najboljši vesti. Včasih se tudi zmotimo in takrat je treba tudi pošteno priznati, da smo se zmotili. Ampak bistveno je, da prevzamemo odgovornost za tisto, kar rečemo, kar naredimo. In te odgovornosti je danes v Sloveniji premalo. Sploh je ni. Pravzaprav tisti, ki so v Sloveniji povzročili največ škode, tisti nikoli niso odgovarjali za svoja dejanja. In ker je temu tako in ker politika nič ne naredi, da bi bilo drugače, pa bi lahko naredila, postajajo ljudje – ne samo razočarani – mislim, da se je to razočaranje prelevilo že kar v apatijo. Menijo, da s svojim glasom na volitvah ne morejo premakniti ničesar. Ampak to ni res, ljudem želim povedati, da vsak glas šteje. Bistveno je, da se ljudje zavedajo, da so pomembni.
Vloga politika že nekaj časa v Sloveniji ni priljubljena. Zakaj vztrajate? Kaj je tisto, kar vas žene naprej …
Veliko ljudi me to sprašuje in moj odgovor je: Kdo pa bo vztrajal? Kaj pa, če bi še tisti, ki nimamo nahrbtnikov s težko prtljago, obupali? Včasih pridejo tudi težki trenutki, ko človek reče »joj, saj tole ne gre nikamor naprej«. Ampak po tem se zjutraj zbudiš in si rečeš, da je treba vztrajati in je vredno vztrajati. In verjamem v ljudi in verjamem v Slovenijo – verjamem, da si zaslužimo boljše mesto, kot ga imamo zdaj, boljše življenje, boljšo prihodnost za nas same in za naše otroke. Nekaj pa je tukaj zelo pomembno. Nismo vsi politiki enaki in na to tezo, ko nas vse skupaj mečejo v isti koš, ne bom nikoli pristala in želim, da mene sodijo po mojih ravnanjih in po tem, kaj sem naredila zdaj in v preteklosti. In pripravljena sem odgovarjati za vse, kar sem naredila. Nisem pa pripravljena odgovarjati za nekoga drugega, s čigar dejanji se tudi jaz ne strinjam.
Kako boste oz. v čem boste boljša predsednica od svojih predhodnikov oz. vsega, kar smo na tej funkciji videli v zgodovini samostojne Slovenije?
V zgodovini samostojne Slovenije na predsedniških funkcijah smo videli različne predstavnike, različne predsednike, ki pa imajo eno skupno lastnost. Vsi nekako izvirajo iz istih sistemov, iz istih režimov v preteklosti. In če drugega ne, po tem se jaz razlikujem in tudi po tem, da ne izhajam iz teh preteklih režimov oz. sistemov, pa tudi po tem, da sem ženska, čeprav ne igram na to noto – mislim, da ni pomembno ali si ženska ali moški, da zasedeš ta položaj, pomembno je, ali si sposoben ali nisi sposoben. Prepričana sem v svojo sposobnosti, ki temelji na vrednotah, ki jih imam, na izkušnjah, ki jih imam in na znanju, ki ga imam.
Preidiva na še bolj vsebinska, konkretna vprašanja. Kampanja je v polnem teku, praktično nas do volitev ločita le še dva tedna. Nekaj soočenj je že bilo, prvi vtisi, prvi signali so bili dani. Marsikaj je še za razkriti, pojasniti, pokomentirati. Vlada se hvali z dobrim stanjem v državi in nižanjem brezposelnosti. Smo opravičeno optimistični ali gre le za površinsko sliko?
Kot predsednica države bi zagotovo kot eno izmed svojih prvih nalog sprožila razpravo med političnimi akterji o tem, kaj bomo naredili na področju socialne politike, zdravstvene politike, pokojninske politike … Zdaj se že dolgo pogovarjajo o tem, vendar razen pogovorov, razen nekih belih knjig in novih analiz nismo dobili nobenih pametnih rešitev, ki bi pomenile, da ljudje živijo bolje. Pod temi dobrimi statističnimi kazalci, s katerimi nas zdaj bombardirajo iz medijev, se skriva mnogo težkih strukturnih problemov. In ti problemi se puščajo ob strani in bodo privreli na dan takoj, ko bo te gospodarske konjunkture konec. To so problemi pod mizo, ki čakajo, da jih rešimo.
Ali je Slovenija po vašem mnenju socialna država in kako bi lahko kot predsednik/ica pripomogli k večji socialni pravičnosti? Torej, k temu, da bi vsi imeli enake izhodiščne možnosti in ne, da navidezna socialna država ljudi še bolj deli. Predsednik SDS Janez Janša pravi, da je dejstvo, da več kot 200 tisoč upokojencev prejema pokojnine, ki so nižje od minimalne plače, največja kolektivna krivica v Sloveniji.
Popolnoma se strinjam s to tezo. Ampak mene skrbi še nekaj hujšega. Ljudje, ki so 40 let delali pošteno, ne dobijo dostojne pokojnine, da bi lahko z njo preživeli, kaj šele, da bi si z njo plačali dom za starejše. Ampak prihodnost kaže, da če ne bomo nič naredili, bo situacija samo še slabša.
Podjetništvo vam je blizu že od malih nog, zato veste, da je biti podjetnik zahtevno, garaško delo. Kaj moramo narediti v Sloveniji, da bo podjetništvo cvetelo? Kako vzpostaviti dobre pogoje. To sicer ni neposredna naloga ali pristojnost predsednika RS, pa vendarle s svojimi spodbudami in udejstvovanjem lahko pomaga …
Vedno zagovarjam, da moramo najprej ustvariti in potem lahko porabimo. Najlažje je najprej porabiti in potem se na koncu vprašati, od kje bomo zdaj ta denar, ki smo ga praktično že porabili, dobili? Naša država je tako naredila zelo enostaven korak, šla je po denar v tujino in se zadolžila. Dolgove pa je treba enkrat odplačati, zato ne prelagajmo odgovornosti za poplačilo dolgov na rodove, ki prehajajo za nami. Mi zdaj porabljamo na njihov račun, kar je popolnoma nesprejemljivo. Sem za to, da vzpostavimo takšne pogoje, da bo gospodarstvo dobro cvetelo in to gospodarstvo nam bo zagotavljalo dobro socialo.
Ekonomija vam je zelo blizu, tudi fiskalna politika. Pogosto slišimo, da davki dušijo gospodarstvo in prebivalstvo. So res davki problem ali pa so razlogi kje drugje?
Davki so neizogibno dejstvo. Davke je treba imeti in jih tudi plačevati. Zagovarjam tezo, da je treba nekaj državi dati, ampak treba je imeti tudi neke normalne okvire. V Sloveniji smo glede obdavčitve kar primerljivi z ostalimi državami, vendar naš največji problem niso davki, temveč prispevki. Tisti pri nas, ki zaslužijo malo več od povprečja npr. inženirji, te država praktično zatre s tem, da jim naloži visoke prispevke na njihovo plačo in potem, ko oni te prispevke odštejejo, je neto izkupiček zelo nizek. Ker pa jim čez mejo ponujajo 2- ali 3-krat večjo plačo, potem seveda ti ljudje gredo pogosto »s trebuhom za kruhom«. S tem izgubljamo zelo dragocen kader v Sloveniji, ki ga nujno potrebujemo.
Tudi v Evropskem parlamentu vas cenijo kot zavzeto in kompetentno poslanko, ki odpira prava vprašanja. Kako ocenjujete pobudo za zaposlovanje mladih?
V Evropi je bilo pred nekaj leti veliko brezposelnih mladih, zdaj je stanje boljša. Ampak, ker je to bil žgoč problem, smo namenili tudi zelo veliko denarja. Zdaj pa je treba pogledati, ali je bil ta denar porabljen učinkovito.
Ko govoriva o vašem delu v Evropskem parlamentu … Ste res podprli migrantske kvote za Slovenijo?
To je vprašanje, ki se je pojavilo oz. o tem smo glasovali kakšni dve leti nazaj, ko se je začela begunsko-migrantska kriza. In takrat smo glasovali o tem, ali naj se tisti ljudje, ki so trenutno zatečeni v Grčiji, na Malti, Italiji zatečejo tudi v druge države. Poudarjam, da je šlo za začasen ukrep in ni šlo za to, na kakšen način bomo begunsko-migrantsko krizo reševali v prihodnje. Šlo je za pomoč državam, ki so se znašle v veliki stiski. In šlo je za omejen obseg teh ljudi. Razočarana sem nad tem, saj sem verjela, da bo Evropa uspela rešiti to problematiko migrantske krize v nadaljevanju, ampak je ni znala. Danes ne bi več glasovala tako, ker sem razočarana nad politiko, nad načinom, kako se je Evropa lotila reševanja tega problema.
V afero NLB je bilo vključenih mnogo ljudi, vpleteni so bili najvišji vrhovi, vpletene so bile institucije, za katere ljudje naivno mislijo, da so to neodvisne institucije, pa so očitno zelo odvisne
Afera pranje denarja prek največje državne banke NLB odmeva v Sloveniji in Evropi. Ugotovitve kažejo, da je bil aktualni predsednik države Borut Pahor (takrat predsednik Vlade RS) o dogajanju obveščen, pa ni reagiral. Kako bi reagirali vi?
Imam občutek, da želijo to zadevo pomesti pod preprogo. To je tako gromozansko velika afera, da je enostavno ni mogoče preskočiti. Ampak se vseeno ta tema želi relativizirati. Kandidatu, aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju damo možnost za odgovor, ki je bil kot predsednik vlade takrat neposredno vpleten v to afero, in takrat ni bilo replik. Tem temam se izogiba, medtem ko bi nekateri o tem radi spregovorili.
Na katera vsebinska vprašanja se aktualni predsednik Borut Pahor v svojega mandata, ni odzval, pa bi se moral?
Ena izmed njih je afera NLB. Ta afera je bila odkrita povsem naključno, ko je preiskovalna komisija pod vodstvom Anžeta Logarja pri svojem delu prišla do nekih dokumentov, ki so se zdeli takšni, da bi zahtevali kakšna dodatna pojasnila. Zaradi tega je afera sploh prišla na dan. Si predstavljate, da ne bi? V afero je bilo vključenih mnogo ljudi, vpleteni so bili najvišji vrhovi, vpletene so bile institucije, za katere ljudje naivno mislijo, da so to neodvisne institucije, pa so očitno zelo odvisne. Mislim, da mora odgovarjati ne eden, ampak zelo veliko ljudi.
V katero smer bi moral, po vašem mnenju, iti razvoj obrambno-varnostnega sistema v Sloveniji in kateri njegov del bi morali najbolj razvijati? Kako vidite svojo vlogo pri tem?
Vloga predsednika kot vrhovnega poveljnika Slovenske vojske je zelo pomembna, je pa res, da nima neposrednega vpliva na to, koliko in kako je vojska pripravljena, ampak se mora kot vrhovni poveljnik zavzeti za svojo vojsko. Naša vojska je v nemogočem stanju, samo negativne ocene. Morala v Slovenski vojski je padla, vojaki odhajajo, denarja ni. Ni denarja, da bi se vojska opremila, kaj šele vojno opremila. Bolj moramo poskrbeti za našo vojsko, da bo prišlo več denarja za opremo, da jo spet stabiliziramo, da jo postavimo na noge in menim, da bi moral biti predsednik države tisti, ki na to opozarja.
Zadnje dni je v ospredju mednarodne pozornosti zagotovo dogajanje v Španiji, dogajanje v Kataloniji. Si Katalonci zaslužijo lastno državo? Kako bi morala reagirati EU in ne nazadnje tudi Slovenija?
Ali bodo Katalonci neodvisni, bodo odločili sami. Vsak narod naj odloča o tem sam. Zagovarjam pravico do tega, da odloča. Katalonci so jasno izrazili svojo voljo. To je ena stvar. Druga stvar je, da pozabljamo, kako je nastala Slovenija – s samoodločbo. Je pa razlika glede udeležbe na volitvah in tudi glede tega, koliko Kataloncev je glasovalo za samostojnost na referendumu, tretjina je glasovala za. Pri nas je bila udeležba 93-odstotna in 95% ljudi, ki so glasovali, je glasovalo za. Če se Katalonci odločijo, se naj odločijo sami zase, in jaz jih podpiram.
V sklepnem delu oddaje pa spregovoriva malo še o vas, vašem prostem času, ki ga verjetno ni veliko, ga pa morate zato znati še toliko bolje unovčiti. Govori se, da radi vrtnarite? Od kod ljubezen do narave?
Ja. Rada vrtnarim. Rada tudi smučam, plešem, grem na sprehod. Rada počnem te stvari, saj me sproščajo. In mislim, da je ob našem delu potrebne tudi nekaj te fizične aktivnosti, da nas sprosti in tudi vlije nekaj nove energije.
Veliko potujete, predvsem zaradi trenutne službe evropske poslanke. Kje je življenje najlepše?
Predvsem zaradi službe. Zasebno potujem izjemno malo, ker mi je najlepše doma. In ko me vprašajo, kam grem na dopust, jim rečem, da grem domov.
Družina je temeljna celica naše družbe. Otroci so naše največje bogastvo. Vi imate sina in hčerko. Na kaj ste pri njima najbolj ponosni?
S partnerjem imava štiri otroke. Vsi so najini in se kot družina zelo dobro razumemo. Zelo so si različni in stari med 20 in 26 let. Trije fantje in ena punca, vsi študirajo, najstarejši že dela.
Kakšen »prvi gospod« bo vaš partner?
Moj partner bo odličen prvi gospod. Zelo pomembno mi je, da je Andrej skupaj z mano tudi v predvolilni kampanji, da sva se pravzaprav skupaj odločila za to pot. Oba se zavedava, kaj to pomeni.
Nikoli ne bom zatajila svoje preteklosti, svoje družine in svoje stranke in tudi kot predsednica ne bom nikoli zatajila Slovenije!
Je bila odločitev za kandidaturo za predsednico RS ena izmed pomembnejših, ena izmed težjih odločitev v vašem življenju?
Prav gotovo. Predvsem zaradi tega, ker se zelo odgovorno obnašam tudi sicer v življenju. To zame ni neka avantura ali iskanje pozornosti, da si ustvarim ime. Zame je to dejansko poslanstvo. Za mano stoji največja slovenska politična stranka – SDS. Tudi najbolje ocenjena stranka na vseh lestvicah, ne glede na to, čigave so in kje so objavljene. Ponosna sem na to. Biti in imeti za seboj tako veliko množico, ni mačji kašelj. Nikoli ne bom zatajila svoje preteklosti, svoje družine in svoje stranke in tudi kot predsednica ne bom nikoli zatajila Slovenije!
Vaš slogan je Spoštujmo in sodelujmo, kaj pa je tista vaša osrednja, temeljna zveza, osrednja obljuba, ki jo dajete Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom, volivkam in volivcem?
Spoštovani državljani in državljanke, mi imamo razlog za to, da smo samozavestni. Brez strahu lahko gremo po poti naprej in to po tisti poti, ki si jo bomo sami izbrali. Seveda ta pot ne bo vedno najlažja, na tej poti se najdejo tudi težave, ampak to nas ne sme ustaviti in nas ne bo ustavilo. Imamo vse razloge za to, da smo ponosni in pogumni. Smo pa majhen narod in kot majhen narod moramo držati skupaj. In če držimo skupaj, potem za nas noben cilj ni pretežek in noben vrh ni previsok in to smo dokazali že precejkrat v naši zgodovini in upam, da bomo to znali pokazati tudi v prihodnje.
