Romana Tomc: Nasilje nad ženskami je problem, na katerega je potrebno javno opozarjati in tudi delati na tem, da ga izkoreninimo

Romana Tomc izpostavlja: »Kot družba se še vedno premalo ukvarjamo z nezaželenim nasiljem nad ženskami.« Organizacijazdruženih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan boja protinasilju nad ženskami. Kljub temu, da je bilo v preteklosti sprejetih kar nekajukrepov na ravni EU, pa lahko še danes glede na raziskave Agencije Evropskeunije za temeljne pravice (FRA), z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da na primerenasilja med ženskami ni imuna nobena država članica oz. da gre za problem, skaterim se spopada vseh 28 držav članic EU.Evropskaposlanka iz vrst SDS/ELS Romana Tomc ob tem izpostavlja, da je enakost žensk inmoških eno temeljnih načel delovanja Evropske unije, ki je zagotovljeno inpriznano v Pogodbah EU ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, »pavendar smo priče preveč pogostim zlorabam in nasiljem nad ženskami doma, vslužbi, v javnosti, na spletu.«»PodatkiAgencije Evropske unije za temeljne pravice o tem, koliko žensk je v EUdoživelo fizično in/ali psihično spolno nasilje, podatki o verbalnem nasiljunad ženskami, o njihovem javnem poniževanju, o, na primer, gledanjupornografije pod prisilo, in nenazadnje podatki o novih pojavnih oblikahnasilja, ki so povezani s spolnim nadlegovanjem prek spleta oziroma družabnihomrežjih, na ravni EU so resno opozorilo, da se kot družba še vedno premaloukvarjamo z nezaželenim nasiljem nad ženskami,« je izpostavila poslanka. Ponjenem mnenju so podatki, ki jih nenazadnje objavljajo tudi različneraziskovalne ustanove, zaskrbljujoči do te mere, da bi morale države hitro in učinkovitosprejeti ukrepe, ki bi vodili v zmanjševanje nasilja. »Veliko dela smo na tempodročju v preteklosti že opravili, a kot kažejo podatki, še vseeno premalo, dabi nasilje nad ženskami bilo izkoreninjeno,« meni poslanka iz vrst SDS/ELS.Poslanka tudiopozarja, da nasilje še zdaleč ne vpliva zgolj na žrtve nasilja, »temvečprizadene tudi družino žrtve, njeno okolje ter celotno družbo.« Poslanka pritem izpostavlja ne le emocionalne stiske, ki jih žrtve doživljajo, temveč tudimorebitne zdravstvene ter druge posledice, katerim so žrtve nasilja podvržene.Po besedah poslanke ne smemo pozabiti, da nasilje na ravni družbe pomeni tudifinančne stroške, ki nastanejo kot posledica le-tega. Pri tem lahko govorimo obolniških odsotnosti z dela, o manjši produktivnosti ali celo nezmožnosti zadelo, o stroških, povezanih s policijskim posredovanjem, sodnimi postopki ter sstroški, ki so povezani s  potrebami ponastanitvah in drugih oblikah nujne pomoči (materinski domovi, varne hiše, …).»V kolikor nasilja nad ženskami ne bi bilo oziroma v kolikor bi država zučinkovitimi ukrepi poskrbela, da bi bilo kar najmanj možnosti, da bi donasilja sploh prihajalo, bi vsi ti stroški, povezani s posledicami nasilja,zagotovo bili manjši,« meni poslanka.Ob tem jeRomana Tomc pohvalila dejstvo, da je Slovenija med prvimi državami ratificiralaIstanbulsko konvencijo, ki države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopuobravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, kivključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev incelovito ter koordinirano ukrepanje. Izpostavila pa je tudi pomembno inpožrtvovalno delo vseh nevladnih organizacij v Sloveniji, ki svoje poslanstvovidijo v ozaveščanju prebivalstva o nasilju nad ženskami in ki žrtvam nasiljanudijo nesebično pomoč.