Romana Tomc: "Minister Maljevac, kaj bo z dolgotrajno oskrbo?"

Življenjska doba prebivalstva se povečuje, s tem pa narašča tudi število obolelih za demenco. Do leta 2050 naj bi se število obolelih v Sloveniji kar podvojilo. Po podatkih NIJZ in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani iz leta 2022 so ekonomske posledice demence v Sloveniji ocenjene na kar 300 milijonov evrov. Demenca namreč pomembno vpliva in sočasno bremeni sisteme zdravstvenega in socialnega varstva EU.

V Evropskem parlamentu deluje pobuda Alzheimer Alliance, ki se zavzema, da demenca postane ena izmed prednostnih nalog evropskih politik na področju zdravja, raziskav, inovacij ter socialnih zadev. Demenca je namreč bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, zgodbe tistih, ki se z njo soočajo, pa so srce parajoče. Dolgoročno bomo morali poiskati stabilne rešitve, oskrba starejših in bolnikov z demenco bo namreč zahtevala vedno več ljudi in vedno več sredstev.

Slovenija zato potrebuje strategijo, ki bi zagotovila celovit in učinkovit pristop k spopadanju s to boleznijo. Od zgodnjega odkrivanja, do zdravljenja, ozaveščanja in preprečevanja. Prav v tem tednu o strategiji obvladovanja demence v Sloveniji razpravljajo tudi v državnem zboru. To me sicer veseli, a zaenkrat dejanja te vlade ne kažejo, da bo kaj od zapisanega tudi izpolnila.

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, je vključeval tudi pomoč bolnikom z demenco. Usmerjen je bil namreč v zagotavljanje oskrbe na domu. Prav bolniki z demenco so tisti, ki jih sprememba okolja, torej selitev v dom za ostarele, najbolj prizadene, saj s tem izgubijo še domače okolje, ki so ga poznali. Ta zakon je vlada Roberta Goloba razveljavila. Še več, postavko, namenjeno financiranju tega področja, so celo izvzeli iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost.

Romana Tomc je ministra za solidarno prihodnost v nedavnem pismu prosila, da pojasni izvzetje postavke za dolgotrajno oskrbo iz NOO ter obrazloži, kako namerava ministrstvo financirati obstoječe potrebe dolgotrajne oskrbe ter tudi nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njihovih besedah sprejet še letos.

Slovenija se lahko na tem področju ogromno nauči od drugih držav članic Evropske unije. V Evropi namreč izvajajo številne projekte v povezavi z zgodnjim odkrivanjem, življenjem z demenco ter reševanjem ekonomskih in socialnih posledic, ki jih demenca prinaša. Slovenija se na številnih področjih sooča s počasnim izpolnjevanjem ali celo neizpolnjevanjem zapisanih zavez, poleg tega pa birokracija duši marsikatero področje.

Naloga vlade je, da demenco uvrsti visoko na lestvico svojih prednostnih nalog! Z vse večjim številom prizadetih se bodo namreč povečevali tudi družbeno ekonomski stroški.