Romana Tomc: Kako do ugodnega okolja za razvoj malega in srednjega podjetništva

Poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku o tem, s katerimi ukrepi bo vlada pomagala k boljšemu delovanju malih in srednjih podjetij. ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo, spoštovani minister, kolegice in kolegi.?V zadnjem času predvsem poslušamo o reševanju velikih slabo stoječih prezadolženih državnih podjetij, zelo malo pa govorimo o malih in srednjih podjetjih in samostojnih podjetnikih, ki so v veliko primerih gonilo našega gospodarskega razvoja. So tudi zelo pomembni zaposlovalci in kriza seveda tudi njih ni obšla. Nekateri se sicer borijo za svoje preživetje, drugi pa so zelo uspešni. Kako spoštovani minister bomo pomagali malim in srednjim podjetjem, da bodo obstali in da se bodo razvijali?Za vas imam seveda tudi nekaj zelo konkretnih vprašanj, da bi lahko videli kakšna je ta razlika med pomočjo, ki jo namenja država za reševanje podjetij v krizi in malim oziroma srednjim podjetjem… Zato vas sprašujem koliko sredstev bo v naslednjem letu namenila država za reševanje podjetij? Koliko sredstev pa bo na drugi strani država namenila za boljše delovanje in boljše poslovno okolje malih in srednjih podjetij? Ker se seveda napovedujejo tako nove davčne obremenitve kot tudi povišanje prispevkov, kar bo posebej obremenilo samostojne podjetnike vas sprašujem ali ste ob tem, ko ste predlagali to povišanje davčnih in prispevnih obremenitev naredili kakšno poglobljeno analizo in ugotovili kako bo to, ker seveda bo negativno vplivalo na poslovanje podjetij.Ne nazadnje, čisto konkretno vas sprašujem, katere razbremenitve na področju davkov in prispevkov in tudi katere administrativne poenostavitve načrtuje vaša vlada v naslednjem obdobju, recimo v naslednjem letu? Če se spomnite je prejšnja vlada v sklopu svojega programa zastavila ravno obratno pot, za vzpostavitev, dobrega primernega in spodbudnega okolja za mala in srednja podjetja je predlagala številne olajšave za investicije recimo. Predlagala je poenostavitve kot je na primer pavšal pri obdavčitvi. In v okviru pokojninske reforme in tudi sicer druge zakonodaje je predvidela tudi številna znižanja prispevnih stopenj oziroma olajšave na področju prispevkov za nove zaposlitve, kar seveda je posebej pomembno za mala in srednja podjetja. Katere davke boste znižali vi in katere prispevke boste znižali vi, da boste omogočili lažje poslovanje? Hvala lepa. MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje. Dejansko gospodarstvo se želi pomagati iz več vidikov. Najprej skozi zakonodajni vidik, tudi navsezadnje, če hočete pravni vidik, šolski vidik, navsezadnje pa tudi skozi pomoč podjetjem, tisti, ki dejansko potrebujejo finančno pomoč in podjetjem, ki dejansko potrebujejo kapitalsko ustreznost in pa likvidnostna sredstva. Zato je razvito več inštrumentov. Ampak, da bomo bolj konkretni, se pravi načrtovani ukrepi v letih 2013 in 2014, če se osredotoči na poslovno okolje in konkurenčnost, potem je izvajanje ukrepov v skladu s programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2013 programov za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij za leto 2013 in slovensko industrijsko politiko, ki je bila sprejeta za leto 2014-2020 sledijo ukrepi za zagotavljanje celovitega, učinkovitega in transparentnega podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in inovativnosti kot so financiranje podpornih storitev vstopnih točk na lokalni ravni, financiranje, izvajanje nalog … / nerazumljivo./… inkubatorjev, financiranje, izvajanje dejavnosti pisarn za prenos tehnologij, financiranje subjektov za podporo nacionalnemu sistemu inovacij, promocija podjetništva, predvidena vrednost sofinanciranja v letu 2013-2014 je 7,4 milijona evra. Ukrepi za spodbujanje in nastajanje rasti in razvoj podjetij v obliki subvencij za zagon novih inovativnih podjetij, spodbujanje hitro rastočih podjetij, povratnih virov in financiranja z lastniškimi viri, tvegan kapital, dolžniškimi viri, krediti, garancije, subvencije, obrestne mere, mikrokrediti, predvidena vrednost sofinanciranja 2013-2014 ca 115 milijonov evrov. Izvajala se bo preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa slovenskega podjetniškega sklada. ?Tretjič, ukrepi za spodbujanje inovativnosti in podjetniških vlaganj v razvoj in raziskave, sofinanciranje razvojnih dejavnosti, tehnoloških investicij ter nakupa tehnološke opreme. Spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev in krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, spodbujanje netehnoloških in tehnoloških inovacij vključno z industrijskim oblikovanje, spodbujanje mednarodno tehnološko razvojnih projektov, kot so EUREKA, EUROSTARS, vlaganja v področje pametne specializacije, razvojni centri slovenskega gospodarstva, les, predvidena vrednost sofinanciranja v letu 2013-2014 je ca 136 milijonov evrov. Ukrepi na podlagi akcijskega načrta za izvajanje akta za mala podjetja 2012-2013. Podrobnejša razdelitev ukrepov za izboljšanje dostopa do virov financiranja, finančni inženiring, preko slovensko podjetniškega sklada. Slovenski podjetniški sklad bo nadaljeval svojo ponudbo produktov preko treh finančnih linij in sicer garancijsko kreditne linije za mala, srednja podjetja, subvencijske linije za mala, srednja podjetja in za lastniško financiranje. V letu 2013 je na voljo 122 milijonov evrov, s katerim bo slovenski podjetniški sklad predvideno podprl ca 117 projektov v skupni investicijski vrednosti približno 150 milijonov evrov. V 2014 bo na voljo 73 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, s katerimi bo slovenski podjetniški sklad podprl ca 58 projektov v skupni vrednosti 142 milijonov evrov. SID banka je razvila kreditno linijo za financiranje tehnološko razvojnih projektov v višini 150 milijonov evrov in pa več dodatnih, novih finančnih inštrumentov, ki jih je že prej predsednica omenila, to je naložbe v razvoj in raziskave, 140 milijonov, naložbe v osnovna sredstva 100 milijonov evrov in pa naložbe v osnovna sredstva, obratni kapital pri malih, srednjih podjetjih ca 500 milijonov evrov. In pa obratni kapital za mala in srednja podjetja oziroma mikro in mala podjetja v višini 5 milijonov evrov gre za subvencioniranje. Hvala lepa zaenkrat.ROMANA TOMC: Očitno sva z ministrom ostala na pol poti, tako da bom zastavila še eno vprašanje, da boste lahko še dodatno odgovorili, ampak vseeno, gospod minister, to, kar ste naštevali to pravzaprav ni nič novega.To so programi, ki so že obstajali, nekateri so že zelo dolgo časa v teku. Podjetniški sklad dolgo časa obstaja. Na drugi strani pa niste odgovorili na nobenega izmed mojih štirih vprašanj. ?Bi vas pa prosila, če bi se potrudili predvsem v zvezi z zadnjim vprašanjem, kjer vas sprašujem ali ta vlada načrtuje ob vseh dvigih davkov in prispevkov tudi morebitno kakšno znižanje in kakšne olajšave na drugi strani.Seveda ob tem dodajam komentar. Spoštovani minister, eno so konkretni ukrepi v smislu finančnih vzpodbud, krediti, sofinanciranje, subvencioniranje obrestih mer, razne garancijske sheme, kar je vsekakor pohvalno. Ampak to so parcialni ukrepi, namenjeni samo nekaterim podjetjem. Jaz vas pa sprašujem, in zdi se mi zelo pomembno, da poleg teh parcialnih ukrepov si prizadevamo oziroma da Vlada oblikuje celotnemu podjetniškemu sektorju naklonjeno okolje. To se pravi, neke splošne zadeve, splošne razbremenitve, splošne poenostavitve, odprava administrativnih ovir. Skratka tisto, kar deluje za vse. Tako, da ne bi imeli vedno samo občutka, da na eni strani se trudimo z vsemi davki, ki smo jih napovedali nabrati čim več denarja v proračun, da ga bomo potem preko drugih kanalov lahko razdeljevali …/opozorilni znak za konec razprave./ pač nekaterim posameznim podjetjem oziroma skupinam. Skratka, kaj načrtujete v smislu splošnega izboljšanja podjetniškega okolja? MAG. STANKO STEPIŠNIK: Prej sem našteval taktativno katere ukrepe, koliko denarja je namenjeno za mala in srednja podjetja in za velika podjetja. Res je, država mora narediti dobro poslovno okolje gospodarskim subjektom. Današnje stanje gospodarskih subjektov je takšno, da so prezadolženi in da imajo finančni oziroma likvidnostni krč ali temu rečemo likvidnostno past. Potrebno je delati z več vidikov. Prva naloga, ki je, je potrebno najbolj finančni krč, se pravi slabe terjatve bank nekako rešiti. Vzporedno s tem je potrebno pomagati podjetjem pri …/Nerazumljivo./ Tu se pripravljajo z več strani mehanizmi. Z ene strani se pripravlja novela zakona o pomoči podjetjem v težavah, po drugi strani se pripravlja nov zakon o sistemski razdružitvi, ampak to pripravlja pravno področje. Finančno področje pripravlja mehanizme, sheme za poroštvo države pri dajanju kreditov za obratna sredstva malim in srednjim podjetjem in pa za kapitalsko ustreznost podjetij. Prej smo slišali, da je od tega približno 500 milijonov evrov oziroma eno milijardo. Sočasno je potrebno jasno tudi birokratske ovire podreti. Največje birokratske ovire, ki jih imamo danes tudi izhajajo iz drugih področij, in se tudi na drugih področjih daje spodbuda z naše strani, tako kot je recimo umeščanje določenih projektov v prostor, da bi lahko prišli do večjih državnih infrastrukturnih ali podjetniških, če hočete, investicij. Tu se dela predvsem na debirokratizaciji. Se pravi, odpravljanje teh administrativnih ovir. Vlogo je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve in upravo, ki skuša poenotiti vse postopke v Sloveniji, pravzaprav po principu en podatek enkrat državi, ne pa da moramo znova in znova izpolnjevati nekatere obrazce.Spodbude oziroma vsi davki, če hočemo največji problem za gospodarstvo je jasno ta javnofinančni primanjkljaj. Ta pritiska na gospodarstvo z vseh vidikov. Ali gremo delati na odhodkovno stran proračuna ali prihodkovno, oboje, bi rekel, duši gospodarstvo. Če gre za večanje davkov in prispevkov ali pa navsezadnje za rezanje socialnih prispevkov, je tudi manjša kupna moč in ravno tako vpliva na slabšo gospodarsko rast. Zato bodo olajšave šle predvsem v smeri novih zaposlitev in zaposlitev mladih. Tisti, ki rabijo, recimo, da pridejo na trg dela takoj po izobrazbi in bi na nek način v trikotniku, država, mladi in podjetje, skušala z nekimi davčnimi olajšavami ljudi zaposliti, eno, dve ali tri leta, s tem, da bi postopoma davki in prispevki naraščali v tretjem letu. To bi bilo. ROMANA TOMC: Hvala lepa. Meni se zdi to področje, predvsem razvoja in spodbud malemu in srednjemu podjetništvu tako zelo pomembno, da bom v skladu s poslovnikom predlagala, da se o odgovoru ministra še razpravlja oziroma, da ta Državni zbor opravi razpravo. Namreč gospod minister, vseeno iz vaših odgovorov ni bilo razbrati, da ponujate kakršnekoli olajševalne okoliščine zaposlovanja malih in srednjih podjetij. Pa se dajva sedaj omejiti na mikro in mala podjetja. Recimo tista podjetja, ki imajo recimo do deset zaposlenih. Ne vem, če bodo veliki infrastrukturni projekti in nove vem točke in vse to kar omenjate, pravzaprav njim, ki so nekako na robu preživetja, kakorkoli pomagali. So pa, kot rečeno, pomembni zaposlovalci, pa tudi če imajo majhno število zaposlenih, je vsaka zaposlitev, vi sami dobro veste, je zelo pomembna. Kar pa se tiče teh olajšav, ki jih omenjate za novo zaposlovanje in zaposlovanje mladih, vas pa moram spomniti, da je to že olajšava oziroma to so olajšave in možnosti, ki so bile predvidene na podlagi sprejete zakonodaje, ki jo je predlagala prejšnja Vlada. Tako, da je korektno vsaj priznati, da te spodbude pač bodo, vendar ne bodo prišle iz nekako vaših krogov. Vi namreč uvajate nove davke in nove prispevke, kar pa je bilo do sedaj olajšav, pa je uvedla prejšnja Vlada. Hvala lepa.