Romana Tomc: »Kako bo po novem organizirana finančna uprava?«

Učinkovita finančna uprava ne pomeni le več pobranih davkov, ampak predvsem skrb za to, da bodo vsi davki in druge obvezne dajatve, tudi dejansko pobrane. Poslanke in poslanci so v okviru 21. redne seje obravnavali tudi predlog Zakona o finančni upravi, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Poslanska skupina SDS je zahteval, da o predlogu zakona Državni zbor opravi splošno razpravo. Stališče PS SDS je na seji predstavila poslanka SDS Romana Tomc.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

ROMANA TOMC: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Državna  sekretarka s sodelavci, kolegice in kolegi. Slovenska demokratska stranka podpira združitev davčne in carinske uprave v enotno službo. Celo več, menimo, da je skrajni čas, da se to idejo končno tudi realizira, saj ideja o združitvi ni nova. Združitev je bila, kot vemo, načrtovana že nekaj časa, predlog zakona je bil pripravljen že v času prejšnje Vlade in je bil dan tudi v javno obravnavo že januarja 2013. Združitev naj bi se po prvotnem predlogu zgodila najkasneje 1. julija lansko leto, ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Ta datum je seveda že davno za nami in ni jasno, zakaj je zakon šele danes oziroma v teh dneh prišel na poslanske klopi. Do njegove dejanske uporabe pa bo preteklo še kar nekaj časa. Če boste pozorno pogledali prehodne oziroma končne določbe, boste videli, da se bo zakon začelo uporabljati šele 4 mesece po uveljavitvi, predvidoma naj bi bilo to šele v začetku naslednjega leta. Gotovo je tej zamudi botrovalo tudi usklajevanje z najrazličnejšimi interesnimi skupinami, tudi, recimo, s sindikati, ki so morali poskrbeti za to, da bodo pravice zaposlenih na DURS-u in CURS-u ostale primerljive s sedanjimi pravicami. Pa vendar, naj ob tem spomnim, da tega zakona ne delamo oziroma ne sprejemamo samo zato, da bi reševali kadrovsko problematiko nove finančne uprave, pač pa ga sprejemamo zato, da bo finančna uprava učinkovita, prijazna in uspešna pri pobiranju obveznih dajatev.
Tako kot v vsakem zakonu so tudi v tem določeni visoki cilji, ki temeljijo na načelih, ki jim pravzaprav ni mogoče v ničemer oporekati. Med cilji je tako, na primer, zapisano tudi naslednje: »Sodobna finančna uprava si prizadeva za zakonito, strokovno, politično nevtralno, odprto in pregledno ter učinkovito delovanje, ki ga ne sme določati le nadzorna naloga, ampak mora delovati kot storitveni servis zavezancev in razvijati partnerske odnose z zavezanci, ki so pripravljeni prostovoljno in zakonito izpolnjevati svoje obveznosti.« Krasen cilj! Žal pa je za naše zakone značilno tudi to, da je izvedba teh ciljev bolj slaba. Če bi danes vprašali davčne zavezance o tem, kako si predstavljajo izpolnjevanje tega cilja in kdaj, mislijo, da bo do tega cilja dejansko prišlo, vam bodo prav gotovo povedali, da je do njega še zelo, zelo daleč. Kljub temu pa seveda vsi upamo, da bo nova finančna uprava pri tem uspešna. Ob načelni podpori predlogu zakona pa imamo tudi v Slovenski demokratski stranki nekatere pomisleke, zelo tehtne pomisleke pri posameznih rešitvah. Pa naj naštejem nekaj najpomembnejših.
Za začetek se bom ustavila pri finančnih posledicah. Finančne posledice tega zakona so ocenjene na približno milijon evrov, nekaj manj. To naj bi bili enkratni stroški ob združitvi, v nadaljevanju so seveda še napovedani neopredeljeni nadaljnji stroški, povezani tudi z informacijsko tehnologijo. Pa vendar je to zelo veliko denarja, predvsem v kontekstu tega, da kadarkoli sprejemamo nove zakone, kljub številnim obljubam, predvsem ministra, ki se ukvarja z zmanjševanjem administrativnih ovir in racionalizacijo javne uprave, vedno znova in znova pridemo do tega, da rabimo novo informacijsko opremo, ki seveda veliko stane. Po podatkih, ki jih je dal minister na eno izmed poslanskih vprašanj, v naši državi porabimo za delovanje informacijske podpore državnim organom in vsem podpornim službam približno 100 milijonov evrov na leto. 100 milijonov evrov pa vedno znova nadgrajujemo z novimi, še bolj sodobnimi informacijskimi sistemi, ki kot po navadi ugotovimo med seboj, niso kompatibilni in je treba še neke dodatne nadgradnje, da bodo sploh lahko delovali. Ob tem naj seveda spomnim tudi to, da se je pred leti začela obširna informatizacija davčnega informacijskega sistema, ki je stala več kot 22 milijonov evrov. Ob tem naj spomnim tudi to, da smo pred nedavim sprejeli Zakon o nepremičninskem davku, kjer je bila finančna posledica zaradi nove informacijske trehnologije oziroma sistema, ki ga bo potreboval Durs, da bo izvajal ta davek, ocenjen na milijon in pol. Z vsakim novim zakonom dodajamo milijo ali dva k tem informacijskim rešitvam. Jaz mislim, spoštovane kolegice in kolegi, da bi se morali zelo resno vprašati o tem ali je mogoče to področje tudi še kaj racionalizirati. Denarja, kot vemo, v naši državi primankuje, drago se zadolžujemo, po drugi strani pa razmetavamo milijone v neke nove informacijske rešite. Kljub temu, da naj bi bilo po zagotovilih predlagatelja, gospodarstvo zaradi združitve deležno zmanjšanja administrativnih bremen, pa ocenjujemo, da temu ni čisto tako. Namreč menimo, da se v preveliki meri še vedno ohranja papirno poslovanje. Papirno poslovanje v smislu, da morajo zavezanci predlagati razno razna dokazila, fotokopije v davčnih postopkih, predvsem v papirni obliki. In spet vas ob tem spomnim na pred nekaj tedni sprejet zakon, ker smo uzakonili, da bodo morali vsi tisti, ki bodo poslovali z državo, predlagati račune izključno v elektronski obliki. Izključno v elektronski obliki. Torej na enem koncu uvajamo pravzaprav totalitarno elektronsko poslovanje, na drugi strani pa ohranjamo nek drugačne način poslovanja in se mi zdi, da bi morali tudi na tem področju narediti neko, poskrbeti za nek enoten pristop. Zakon v posebnih določbah čisto na koncu uvaja dve zelo pomembni novosti in pravijo, da je treba zakone, če želiš zares vedeti kaj novega prinašajo, začeti brati od konca nazaj. In v teh določbah na koncu sta v dveh členih, samo v dveh členih, opredeljen poseben status zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, ki ga lahko dobijo nekateri zavezanci in kar, bom rekla, je še bolj pomembno in za davčne zavezance nekako zelo, zelo pomembna finančna preiskava. Na novo je opredeljena finančna preiskava, ki naj bi bila neka združitev med sedanjo davčno preiskavo in sedanjo carinsko preiskavo v novo finančno preiskavo. Nič nimamo proti temu, zagovorniki smo celo bili finančne policije, zadeve naj se raziščejo, zadeve naj se izpeljejo tako kot je treba, s potrebnimi kadrovskimi resursi in seveda ustreznim znanjem, pa vendarle ne samo s tem, tudi z zelo jasnimi pravili na kakšen način, kdaj in kako bodo potekale tako pomembne akcije ali pa dejanja nove finančne uprave kot je recimo finančna preiskava in ne bi želeli, da bi obstajal kakršenkoli dvom, da zaradi nejasno določenih meril in kriterije, kdaj je lahko finančna preiskava uvedena, pridemo v neko situacijo ko se bomo spraševali ali je bila ta uvedena mogoče zaradi kakšnih  subjektivnih razlogov ali je razlog za finančno preiskavo povsem objektiven. Skratka, želimo, da se določijo jasni kriteriji in merila.
Še na nekaj bi opozorila. Predlogu zakona so predloženi številni podzakonski akti, 9 pravilnikov je priložen in dve uredbi. Kar je pohvalno, to bi moralo biti priloženo vedno. Zakon brez podzakonskih aktov pravzaprav ne bi mogel iti v obravnavo. Pa vendarle manjka skoraj najpomembnejše. Manjka tisti, na katerega je opozoril že kolega Bogovič v svoji oziroma v predstavitvi stališča poslanske skupine. Manjka uredba iz 9. člena tega zakona. To je tista uredba, ki bo določala, kako bo po novem pravzaprav organizirana finančna uprava. Pa poglejte, mi imamo na drugi strani med temi pravilniki, recimo poseben pravilnik o nošenju uniforme finančne uprave. Imamo tudi še en pravilnik, še nov poseben pravilnik o barvi in oznakah uniforme v finančni upravi. Celo te dve stvari nista bili združeni v en pravilnik. Prav je, da imamo tudi to. Prav je, da imamo pravilnike, kakšne oblike bo znak nove finančne uprave, kakšne barve bo zastava nove finančne uprave, čeprav seveda to še ni izbrano, ker bo izbrano na nekem javnem razpisu, pa vendarle podlaga v pravilniku obstaja. Ne vemo pa, kako bo v resnici ta nova finančna uprava organizirana krajevno. To je zelo pomembno vprašanje. In naj ob tem takoj povem, da v Slovenski demokratski stranki zagovarjamo racionalizacijo, da vemo, da bomo morali v okviru nove finančne uprave narediti nekaj tudi na združevanju posameznih sedaj obstoječih davčnih in carinskih uradov. Vendar se je o tem treba širše pogovarjati. To enostavno ne more biti stvar neke uredbe, do sedaj zelo skrivnostne uredbe, o kateri ta hip nič ne vemo. In želimo seveda, da se o tem pogovarjamo prej. In želimo, da je tudi ta uredba najpomembnejše uredba ali pa ena izmed najpomembnejših uredb, ki spremlja ta zakon, priloga k zakonu. In šele potem bomo lahko zakon celovito obravnavali.
Seveda to pušča nek slab priokus, da se stvari, ki so manj pomembne zelo detajlno obravnavajo, da se jim posveča velika pozornost ob vseh teh naporih, kako bom čim bolj transparentni, kako bomo zganjali čim manj birokacije. Po drugi strani pa tako pomembne stvari, kot je nova organizacija, gredo pravzaprav čisto tako mimo. Sprašujemo se seveda tudi to, kako so, kako je predvidena nova organizacija povezana z idejami o novi organiziranosti upravnih služb. Kako gre to skupaj z idejami, ki jih sicer tukaj poslušamo o reorganizaciji lokalne samouprave oziroma lokalne uprave na sploh, z združevanjem občin. Skratka, ali tukaj obstaja kakšna povezava, če obstaja, kakšna povezava obstaja in kakšne so pravzaprav ideje. In seveda že na tem mestu pozivam predlagatelja, da zakon dopolni z vsemi podzakonskimi akti, ki bi morali biti tukaj priloženi. Seveda pa pričakujemo in verjamemo tudi, da bo združitev prinesla pozitivne učinke z vidika večje učinkovitosti, saj drugače pravzaprav sploh ne more biti. In seveda, da bo prinesla tudi večjo racionalizacijo. Jasno pa je, da učinkovitost ne pomeni le več pobranih davkov, ampak predvsem skrb za to, da bo finančna uprava poskrbela, da bodo vsi davki, ki bi morali biti plačani vse druge obvezne dajatve, ki bi morala biti plačane, tudi dejansko pobrane. Včasih ali pa še zdaj so temu rekli »cesarju, kar je cesarjevega«.
Seveda se nadejamo, da bo nova finančna uprava pri svojem delu uspešna, bomo s svojimi glasovi podprli to, da gre zakon naprej v obravnavo in v nadaljnje postopke, vendar na tista odprta vprašanja, ki sem v tem stališču, na katera sem opozorila, pa bomo seveda želeli odgovore in se na podlagi njih odločali o naši končni podpori oziroma ne podpori zakonu. Hvala lepa.