Romana Tomc: "Delovno pravna reforma- zadnji od petih pomembnih projektov vlade – pod streho"
torek, 5. 3. 2013Spodbudno gospodarsko okolje, kamor sodi tudi spodbudna delovno pravna zakonodaja, ni le cilj podjetnikov, ampak tudi cilj vseh, ki želijo svoje dohodke ustvariti z delom. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji Državnega zbora nadaljevali s tretjo obravnavo predloga zakona o delovnih razmerjih, v okviru rednega postopka. Državni zbor je v četrtek, 28. februarja 2013 opravil drugo obravnavo navedenega predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je zbor na predlog vlade kot predlagateljice predloga zakona sklenil, da bo na podlagi prvega odstavka 138. člena poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.V nadaljevanju objavljamo obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine SDS, ki ga je na seji predstavila poslanka Romana Tomc.
Delovno pravna reforma je zadnja izmed petih najpomembnejših sklopov sprememb, ki jih je pripravila vlada za izhod iz krize. V samo enem letu svojega delovanja je vlada v težkih razmerah uspela:• znižati izdatke za javno porabo tako, da je omogočila sprejem proračuna in s tem normalno delovanje vseh najpomembnejših funkcij države;
• pripraviti zakon, ki daje podlago za učinkovitejše in bolj pregledno upravljanje z državnim premoženjem;
• pripraviti zakon, ki omogoča sanacijo bančnega sistema;
• pripraviti pokojninsko reformo, in
• pripraviti delovno-pravno reformo.Da so spremembe na področju trga dela nujne, je bilo jasno že pred leti. Danes je ta potreba še močnejša. Smo v situaciji, ko so mladi veseli, če dobijo možnost opravljanja pripravništva, pa čeprav to ni plačano, ko zaposleni cenijo, če so plače redne in imajo poravnane prispevke in ko starejši od 50 let, ki so na zavodu za zaposlovanje sploh ne verjamejo več, da bodo še kdaj dobili redno zaposlitev. Veliko je k temu prispevala kriza, vendar ne vse. Zakon o delovnih razmerjih kot smo ga imeli doslej, je odvračal od novega zaposlovanja.Spodbudno gospodarsko okolje, kamor sodi tudi spodbudna delovno pravna zakonodaja, ni le cilj podjetnikov, kot se pogosto sliši, ampak je tudi cilj vseh, ki želijo svoje dohodke ustvariti z delom. Ljudje načeloma ne želijo živeti od socialnih prejemkov, ampak želijo predvsem kvalitetna delovna mesta in ustrezno plačilo. In pričakujejo, da bodo imeli primerno socialno varnost tudi, če bi izgubili delo. Podjetniki pa želijo, da bi lahko število zaposlenih prilagajali obsegu svojih naročil, brez prevelikih stroškov in nepotrebnih administrativnih zapletov.V tem trenutku, ko je v Sloveniji več kot 120.000 ljudi v aktivni dobi brez zaposlitve, smo najbrž od takšne idealne situacije še daleč, zato so spremembe, ki jih prinašata oba zakona še toliko bolj pomembne. Z njima se vzpostavlja realna možnost, da bodo podjetniki pri zaposlovanju bolj pogumni, na drugi strani pa se še vedno ohranja ustrezen nivo pravic za zaposlene in varnost za tiste, ki so ostali brez zaposlitve.Najbrž nihče, niti delodajalci niti sindikati niti vlada, ni povsem zadovoljen z izkupičkom napornih pogajanj. Gotovo bo treba v prihodnje nadaljevati z iskanjem še boljših rešitev.Ne glede na to, pa je dosežen kompromis, kjer vse strani priznavajo, da so uspele uveljaviti tisto, kar je bilo ob začetku pogajanj zanje najpomembnejše. Malo je primerov, kjer bi vlada tako občutljivo reformo uspela uskladiti za pogajalsko mizo in ne na ulici ali na referendumu. Zato dejstvo, da sta usklajena zakona danes v zaključni fazi v državnem zboru, predstavlja še posebno dodano vrednost. Čestitke vsem, vladi, ministru, sindikatom in delodajalcem za vztrajnost in razum v času pogajanj. V poslanski skupini SDS izražamo podporo obema zakonoma.
Delovno pravna reforma je zadnja izmed petih najpomembnejših sklopov sprememb, ki jih je pripravila vlada za izhod iz krize. V samo enem letu svojega delovanja je vlada v težkih razmerah uspela:• znižati izdatke za javno porabo tako, da je omogočila sprejem proračuna in s tem normalno delovanje vseh najpomembnejših funkcij države;
• pripraviti zakon, ki daje podlago za učinkovitejše in bolj pregledno upravljanje z državnim premoženjem;
• pripraviti zakon, ki omogoča sanacijo bančnega sistema;
• pripraviti pokojninsko reformo, in
• pripraviti delovno-pravno reformo.Da so spremembe na področju trga dela nujne, je bilo jasno že pred leti. Danes je ta potreba še močnejša. Smo v situaciji, ko so mladi veseli, če dobijo možnost opravljanja pripravništva, pa čeprav to ni plačano, ko zaposleni cenijo, če so plače redne in imajo poravnane prispevke in ko starejši od 50 let, ki so na zavodu za zaposlovanje sploh ne verjamejo več, da bodo še kdaj dobili redno zaposlitev. Veliko je k temu prispevala kriza, vendar ne vse. Zakon o delovnih razmerjih kot smo ga imeli doslej, je odvračal od novega zaposlovanja.Spodbudno gospodarsko okolje, kamor sodi tudi spodbudna delovno pravna zakonodaja, ni le cilj podjetnikov, kot se pogosto sliši, ampak je tudi cilj vseh, ki želijo svoje dohodke ustvariti z delom. Ljudje načeloma ne želijo živeti od socialnih prejemkov, ampak želijo predvsem kvalitetna delovna mesta in ustrezno plačilo. In pričakujejo, da bodo imeli primerno socialno varnost tudi, če bi izgubili delo. Podjetniki pa želijo, da bi lahko število zaposlenih prilagajali obsegu svojih naročil, brez prevelikih stroškov in nepotrebnih administrativnih zapletov.V tem trenutku, ko je v Sloveniji več kot 120.000 ljudi v aktivni dobi brez zaposlitve, smo najbrž od takšne idealne situacije še daleč, zato so spremembe, ki jih prinašata oba zakona še toliko bolj pomembne. Z njima se vzpostavlja realna možnost, da bodo podjetniki pri zaposlovanju bolj pogumni, na drugi strani pa se še vedno ohranja ustrezen nivo pravic za zaposlene in varnost za tiste, ki so ostali brez zaposlitve.Najbrž nihče, niti delodajalci niti sindikati niti vlada, ni povsem zadovoljen z izkupičkom napornih pogajanj. Gotovo bo treba v prihodnje nadaljevati z iskanjem še boljših rešitev.Ne glede na to, pa je dosežen kompromis, kjer vse strani priznavajo, da so uspele uveljaviti tisto, kar je bilo ob začetku pogajanj zanje najpomembnejše. Malo je primerov, kjer bi vlada tako občutljivo reformo uspela uskladiti za pogajalsko mizo in ne na ulici ali na referendumu. Zato dejstvo, da sta usklajena zakona danes v zaključni fazi v državnem zboru, predstavlja še posebno dodano vrednost. Čestitke vsem, vladi, ministru, sindikatom in delodajalcem za vztrajnost in razum v času pogajanj. V poslanski skupini SDS izražamo podporo obema zakonoma.