Romana Tomc: "Ali najšibkejši še živijo v pravični socialni državi?"
ponedeljek, 21. 10. 2013Poslanka SDS Romana Tomc je na predsednico vlade naslovila poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem pravične socialne države za vse državljanke in državljane.
ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi. Spoštovana predsednica Vlade, ministri in ministrice. Slovenski državljani živijo vse slabše, njihov realni dohodek pada, dodatno pa jih skrbi tudi negotova prihodnost. Z ukrepi, ki dušijo gospodarstvo in ki dolgoročno rušijo socialno državo pa na njihova ramena nalagate vedno večje breme. Mnogi teh bremen ne zmorejo več in so prisiljeni zaprositi za socialno pomoč, kot pa da to še ne bi bilo dovolj, pa se jim v tem primeru, če lahko tako rečem, država usede še na njihovo premoženje. Varstveni dodatek, ki ga prejemajo tisti, ki imajo naj nižje pokojnine že dolgo ni več del pokojnine, ni več niti socialni prejemek, to je zgolj dolgoročni kredit, ki ga bodo morali vrniti, če ne drugi njihovi potomci. Podobna past se nam obeta pri nepremičninskem davku, če nekdo ne bo zmogel plačati davka, bo država obremenila njegovo nepremičnino.
Država iz proračuna ali iz drugih skladov, blagajn izplačuje številne izdatke, razne subvencije, nepovratne pomoči, bonitete in tudi recimo neke izjemne pokojnine. Tako na primer ZPIZ izplačuje več 10 tisoč izjemnih pokojnin, njihova izplačila pa presegajo finančne učinke številnih zakonov, ki jih sprejemamo tu v Državnem zboru. Samo v letu 2012 je bilo za tako imenovane borčevske pokojnine, ki jih je še vedno skoraj 18 tisoč in za upokojena bivše vojaške zavarovance in za tiste, ki dobijo del pokojnine, kot včasih zaposleni v službi JLA je bilo izplačano več kot 62 milijonov evrov, v petih letih torej 300 milijonov evrov. Čeprav te pokojnine nimajo nobene podlage v plačanih prispevkih, plačujejo se torej iz javnih sredstev pa ne delijo usode, kot druga sredstva, ki so prav tako izplačana iz proračuna. Pri njih država ni zabeležila nobene obveznosti povračila in vračila v proračun. Država od nekih prejemnikov zahteva vračilo, od drugih pa ne, in gre za evidentno drugačno obravnavo.
Spoštovana predsednica:Kako lahko zagotavljate, da še živimo v socialni državi, kjer socialna pomoč predstavlja zgolj kredit? Kaj boste naredili, da bodo vsi upravičenci deležni enake obravnave?
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala, spoštovana poslanka. Sem pa zelo vesela, da tudi s te strani parlamenta dobivam vprašanja o socialni državi. Ko smo v lanskem letu, ko sem še sedala z vami v poslanskih klopeh, enkrat celo noč, sprejemali Zakon o uravnoteženju javnih financ nekako niste bili tako socialno čuteči. Jaz bi vam želela povedati, da mislim, da že imate v Državnem zboru dva zakona s področja sociale, ki bosta uredila določene stvari, ki so bile mogoče v zadnjih dveh letih nekako malo slabše urejena. Treba je jasno povedati, da tako Zakon o uravnoteženju javnih financ kot Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je dejstvo, da je v določeni meri posegel v socialno zakonodajo. Zato je tudi neodgovorno govoriti, da ko pripravljamo ukrepe jih pripravljamo samo na prihodkovni strani. Dejstvo je, da na tem področju so bili kar konkretni prihranki, če pogledamo leto 2012 in dalje.
Lahko gremo tudi skozi zakon katere izboljšave v tem zakonu bomo naredili, da bodo socialno šibki na boljšem kot so danes po sprejemu vašega Zakona o uravnoteženju javnih financ. Kar se pa tiče pokojnin, spoštovana poslanka, pa jaz verjamem, da veste, da smo dobili kot država ustavno odločbo po kateri moramo te pokojnine vračati in zato je naše delo še toliko težje in jaz upam, da mi ne predlagate, da še enkrat moja oziroma naša vlada naredi enako napako kot jo je naredila vaša vlada, ko je šla posegati v 143. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker to pa ni enaka država za vse in to je povedalo tudi Ustavno sodišče. In kot sem že rekla imamo zaradi tega nekaj oteženo konsolidacijo javnih financ, mislim, da približno 50 milijonov evrov bomo morali plačati tega kar ste vi takrat protiustavno vzeli ljudem.
ROMANA TOMC: Hvala lepa še enkrat. Spoštovana predsednica, jaz vas nisem spraševala o tem, kaj je prejšnja vlada naredila narobe, jaz sem vas spraševala o tem, kaj boste vi naredili, da boste zagotovili pravično in enakopravno socialno državo za vse. Res je, popravljate Zakon o socialnem varstvu, ki je bil sprejet v času ministra Svetlika, vendar ti popravki še zdaleč ne bodo zagotovili tistih nujnih potrebnih sprememb na tem področju. In z drugimi ukrepi kot so nove obremenitve davčne se bo stanje v državi še poslabšalo. Socialni mir, ki ste ga kupili s tem, ko niste posegali v javni sektor, še ne morete enačiti z ohranjanjem socialne države, celo nasprotno, zaradi tega bo socialna država na dolgi rok še bolj ogrožena. Neposredno zmanjšanje pokojnin in neposredno zmanjšanje plač pa ni edini način, kako zmanjšati socialni položaj upokojencev in zaposlenih. Vi dokazujete, da to delate na veliko bolj prefinjen način. Namesto, da bi povišali dohodninsko stopnjo ste enostavno ukinili usklajevanje. Namesto, da bi selektivno posegli v najvišje izjemne pokojnine, ste zamrznili usklajevanje vseh pokojnin. Posegli boste na nepremičnine tistih, ki prejemajo socialne prejemke. Ne boste se pa dotaknili izjemnih pokojnin in vseh teh privilegijev.
Skratka, spoštovana predsednica, ker bodo tudi dolgove bank plačevali vsi davkoplačevalci tudi tisti, ki so na socialni pomoči, vas ponovno sprašujem: Ali se vam zdi pravično, da tisti, ki so najšibkejši, plačujejo ta bremena, drugi, ki pa prejemajo izjemne bonitete, izjemne dodatke pa ne? Prosim za odgovor.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala. Spoštovana poslanka, socialna država je tudi to, da imajo vsi otroci brezplačno šolanje, brezplačno zdravstveno oskrbo in s posegi v javni sektor, kot jih predlagate vi in vaša stranka oziroma vaš predsednik, bi to ljudem onemogočili, to bi bili treba plačevati. To je prva stvar, da socialna država ne pomeni samo transferov iz državnega proračuna.
Kar se tiče dohodninske olajšave in nevalorizacije jaz mislim, da je prav, da tudi javno povemo, da oseba s povprečno plačo, s povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji bo morala zaradi tega zakona plačati približno 2 evra dohodnine več, odvisno ali ima prijavljenega otroka ali ga nima. 2 evra na mesec. To, mislim, da je prav, da jasno in glasno in pošteno povemo našim državljanom. Lahko pa gremo skozi zakon, ko pravite, da nič ne naredimo za socialno najšibkejše, pa pogledamo kaj v dveh zakonih, ki jih imate na mizi bomo spremenili. Pri enostarševskih družinah uvajamo povišanje dodatka za enostarševsko družino na otroka pri denarno socialni pomoči. Uvajamo upoštevanje samo dela otroškega dodatka pri drugih pravicah po zakonu, tistega, kar se plačuje iz javnih sredstev. Pri odraslih osebah in starejših prejemnikih socialnih transferjev, pri teh osebah, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali so nezaposlene, starejše od 63 let ženske oziroma 65 let moški oziroma pri družinah s takšno osebo uvajamo, da se kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe do višine 2.500 evrov oziroma družine do 3.500 evrov, ampak bistveno bistveno nižje. Še kar nekaj stvari lahko, pa mi bo časa zmanjkalo, gremo zelo konkretno skozi, tudi štipendije za mladoletne dijake v polovičnem znesku, ki velja za polnoletne dijake oziroma študente, ohranjamo višino zneska otroškega dodatka za mladoletne dijake, ki do državne štipendije niso upravičeni. To velja za šesti dohodkovni razred in tako naprej. Še dve strani je teh ukrepov, ki izboljšujejo socialni položaj najšibkejših, kakršnega smo dobili, po katerikoli vladi že, gospa poslanka. Še enkrat, ne bomo pa delali proti ustavnih ukrepov, za razliko od vas.
ROMANA TOMC: Hvala lepa. Seveda podajam v skladu s Poslovnikom predlog, da se o odgovoru predsednice vlade opravi razprava. Očitno je, da predsednica ni razumela mojega vprašanja. Jaz nisem spraševala o novostih v socialni zakonodaji. Jaz sem vas, spoštovana predsednica vprašala, ali se vam zdi pravično, da so ljudje z najnižjimi dohodki prejemniki socialne pomoči, prejemniki varstvenih dodatkov in tisti, ki ne bodo zmogli plačati davka na nepremičnine kaznovani še s tem, da država poseže na njihovo premoženje. In na drugi strani, ali se vam zdi pravično, da ljudje, ki že več desetletij prejemajo izjemne pokojnine, ki so ustvarili bančne luknje, tajkunske kredite, da na njihovo premoženje ne bo poseženo? Nisem še slišala za nikogar od teh, ki bi razglasil osebni stečaj.
Spoštovana predsednica vlade, za 116.000 brezposelnih, za več kot 50.000 tistih, ki prejemajo minimalno plačo, za več kot 100.000 prejemnikov pokojnin, katerih pokojnine so nižje od 500 evrov je to izredno pomembno vprašanje. Pomembno vprašanje za njih seveda je, ali še živijo v pravični socialni državi. Ali so deležni relativno enakega bremena pri reševanju krize, kot tisti, ki imajo mnogo, mnogo več in si to, kar imajo, niso pridobili ne z delom, ne s poštenim življenjem, pač pa kot neko boniteto ali pa na sumljiv način.
Pravite, da naj bi k reševanju krize enakopravno prispevali vsi. Vaši odgovori, vaše poteze, dvigovanje davkov, dvigovanje cene prevoza za šolske otroke, dvigovanje cene vinjet in ne nazadnje nepremičninski davek govorijo o tem, da si socialno državo predstavljate zelo zelo po svoje. Vaše besede ne gredo skupaj z vašimi dejanji.
Z vašimi potezami uničujete socialno državo, povečujete razlike med ljudmi in seveda vnašate med ljudi nemir in nezadovoljstvo. Zato še enkrat, ker predsednica vlade ni odgovorila na nobeno izmed mojih vprašanj in ker gre za izredno pomembno problematiko, ki zadeva, bom rekla, vse ljudi v tej državi, predlagam, da o njenem odgovoru opravimo širšo razpravo.