Romana Tomc: "Ali gospodarsko ministrstvo spremlja izplačila nagrad upravam družb v državni lasti?"

Kako pristojno ministrstvo opravlja nadzor nad izplačilom nagrad upravam družb v državni lasti, kakšne so bile dejansko izplačane plače in ali je ministrstvo pri svojem nadzoru morebiti odkrilo kakršnekoli nepravilnosti? Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora postavljajo poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanka SDS Romana Tomc je na ministra za gospodarstvo mag. Stanka Stepišnika naslovila poslansko vprašanje glede izvajanja zakonodaje, ki opredeljuje izplačevanje plač uprav, predsednikom uprav nadzornih svetov v družba, v katerih je država ali lokalna skupnost posredni ali neposredni večinski lastnik.

ROMANA TOMC: Hvala lepe za besedo. Spoštovani kolegi in kolegi, spoštovani minister. Imam vprašanje povezano, v zvezi z izvajanjem zakonodaje, ki opredeljuje izplačevanje plač uprav, predsednikom uprav nadzornih svetov v družbah, v katerih je država ali lokalna skupnost posredni ali neposredni večinski lastnik.

Vsake toliko časa v javnost pricurljajo podatki, ki so v kontekstu današnje gospodarske situacije, ko je ogromno ljudi brez zaposlitve, ko veliko zaposlenih prejema minimalno plačo, so ti podatki na nek način šokantni. Gre za visoke bruto plače, pa ne samo za visoke bruto plače, gre za visoke nagrade in predvsem za visoke odpravnine. Če se spomnimo je bil pred leti sprejet zakon, ki naj bi omejil izplačevanje teh ekscesnih nagrad v teh družbah, ki jih omenjam, gre za tako imenovani Lahovnikov zakon. Na podlagi tega zakona je bila sprejeta tudi uredba, ki določa povsem natančne kriterije in merila kdaj, kako, pod kakšnimi pogoji se plače menedžerjem, najvišjim menedžerjem lahko izplačujejo. In ministrstvo pristojno za gospodarstvo je tisto ministrstvo, ki je odgovorno za to, da spremlja, kaj se na tem področju dogaja in ali se ta zakonodaja, ki je bila sprejeta v bistvu spoštuje in upošteva pri vsakodnevnem poslovanju.

Zato vas v zvezi s tem sprašujem: Kako ste, kot pristojno ministrstvo opravili ta nadzor oziroma kako ga opravljate, kajti vemo, da se uprave vsakodnevno, mesečno menjajo in da so nadzorniki v skladu z zakonom dolžni o vsaki sklenjeni pogodbi poročati ministrstvu.

Skratka, kako to spremljate na ministrstvu in seveda nekaj podatkov vas prosim: Koliko je bilo pogodb posredovano na ministrstvo v letošnjem letu, kakšne so bile dejansko izplačane plače, ne pričakujem imen pač pa višine teh prejemkov in seveda, ali ste v temu svojemu nadzoru morebiti odkrili kakršne koli nepravilnosti? Hvala lepa.

MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje. Mislim, da je vprašanje zelo smiselno, v zaključku bom tudi nekako dal svojo ugotovitev pomanjkljivost, ki sem jo sam našel v temu zakonu. Najprej pa na vaša vprašanja. Dejansko nad Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, o Zakonu bom naprej govoril, da ne bom to kar naprej bral. Gre se za ta zakon v skladu s 7. členom dejansko Ministrstvo za gospodarstvo nadzor nad pogodbami, katere morajo nadzorni organi teh družbah javnih posredovati na ministrstvo in ministrstvo pregledati, če je to skladno z zakonodajo. Zraven se pošiljajo tudi aneksi.

Pri pregledovanju teh pogodb ministrstvo predvsem ugotavlja usklajenost teh prejemkov s temi določbami, ki so v zakonu. Ti, bi rekel, določbe, ki jih določa zakon so pa predvsem bruto plača, osnovno plačilo, sprejemljivi prejemek, to je tisto kar gre za uspešnost poslovanja, največ 30 % glede na osnovno izplačilo v letu dni in pa odpravnina. Odpravnina je po zakonu lahko tudi šestkratni te osnovne plače.

Če Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri pregledu teh pogodb ugotovi posamezne nejasnosti ali neskladnosti te določbe, takoj organ nadzora opozori na to ter ga zaprosi za dopolnitev in posredovanje ustreznih pojasnil. V kolikor se ugotovijo nepravilnosti se seveda zadeva odstopi prekrškovnemu organu v presojo ali pa obstajajo pogoji za uvedbo postopka o prekršku po uradni dolžnosti. Prekrškovni organ nato v primeru neusklajenosti pogodbenih določil s pravili tega zakona uvede postopek o prekršku po uradni dolžnosti zoper odgovorne osebe. V dosedanjemu obdobju izvajanja tega zakona je prekrškovni organ uvedel približno štiriinosemdeset postopkov o prekršku zoper člana organa nadzora, ker pogodbe direktorjev niso bile usklajene z določbami tega zakona.

Od tega je bilo izdanih triinštirideset odločb o prekršku, bila je izdana globa ali opomin. Nekateri prekrškovni postopki pa še tečejo na nekaterih primerih pa je bilo ugotovljeno, da prekrška ni bilo.

V temu letu je bilo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovano približno sedemdeset pogodb in nekaj več kot trideset aneksov k tem pogodbam. Vse skupaj posredovanih pogodb v obdobju izvajanja nadzora nad zakonom je bilo več kot osemsto pogodb in več kot petsto aneksov k tem pogodbam. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo te pogodbe, ki so bile letos poslane še pregleduje in do sedaj ni bilo ugotovljenih večjih neusklajenosti. Kot veste pa imajo podjetja, predvsem tista, ki konsolidirajo bilanco osem mesecev časa, da pošljejo vse podatke na AJPES in da se lahko potem to primerja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v skladu s prvim  odstavkom 7. člena tega zakona izvaja nadzorna izvajanja tega zakona ter ugotavlja v skladu z drugim odstavkom, 7. člena tega zakona skladno s pogodbenih določil s pravili zakona. Prekrškovni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti po uradni dolžnosti uvede postopke zoper odgovorne osebe.

Iz navedenega izhaja, da ministrstvo na podlagi predmetnega zakona pristojne vzgoje za ugotavljanje skladnosti pogodbenih določil z zakonom ter izvajanjem nadzora nad tistimi določbami zakona katerih kršitev pomeni prekršek saj je na le-teh primerih na podlagi kazenskih določbi pristojno za ukrepanje.

Nato pa sledi sedaj tisto kar sem prej napovedal, da  dejansko mi ugotavljamo samo usklajenost pogodb in aneksov z zakonom, ne ugotavljamo pa kolikim so bili izplačani ti prejemki, ker nimamo pristopa do izplačanih prejemkov. Koliko so bili pa izplačani prejemki, to pa je odgovoren in lahko ugotavlja samo tisti organ, ki izda pogodbo in aneks, to je pa pristojni nadzorni svet v podjetju in tukaj je verjetno ta pomanjkljivost, vrzel, ki pa bi jo bilo treba v bodoče na kakšno … / opozorilni znak za konec razprave./… da bi lahko ministrstvo na kraju samem pa ugotavljajo izplačilo in pa tisto, kar je zapisano v sami pogodbi, ki mora biti usklajena z zakonom. Hvala.

ROMANA TOMC: Hvala lepa za odgovor. Spraševala sem vas tudi o višinah, ki so prav gotovo razvidne tudi iz pogodbe o zaposlitvi, pa mi niste posredovali tega odgovora, tako da vas prosim, če bi lahko to dopolnili. Bi pa ob tem spomnila, ne glede na to, da je rok za posredovanje podatkov AJPES-u 8 mesecev, kar pravilno ugotavljate, pa je rok za posredovanje podatkov s strani nadzornega sveta ministrstvu pristojnemu za gospodarstvo omejen. In sicer pravi zakon takoj in ni potrebno čakati 8 mesecev. Tako, da tukaj mora imeti ministrstvo ažurne podatke in ažuren pregled in seveda ni nobenega razloga, da bi recimo danes sredi leta še pregledovali zadeve, ki izvirajo recimo iz januarja. Je pa povsem korektno, na kar ste opozorili minister in seveda tudi vas podpiram v tej vaši nameri, da kot sem mogoče lahko razumela iz vašega odgovora, boste, upam, da boste predlagali spremembo zakonodaje v tem delu, kjer ste ugotovili seveda pomanjkljivosti, da boste lahko v nadaljevanju imeli boljše podatke.

Bi vas pa samo še nekaj tukaj vseeno vprašala, glede na vaš odgovor, kar veliko postopkov je bilo uvedenih, nadzorniki bodo očitno ali pa so že tudi denarno odgovarjali z globo, ki je predvidena v zakonu, kar je seveda prav, zato je bil ta zakon pisan in odgovornost podana. Me pa zanima, če jih bo poleg tega, da bodo odgovarjali, ministrstvo oziroma pristojni organ pozvalo tudi k odstopu svojega položaja.

MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala. V skladu z vprašanjem v višini pogodb moram reči, da v 7. členu zakona piše pod drugo točko organ nadzora mora pogodbo z direktorjem takoj po sklenitvi posredovati ministrstvu, ta pa jo mora varovati kot poslovno skrivnost. Tako, da vam podatka ne morem bi rekel številk dati. Vsekakor pa je dober predlog vaš, da bi bilo treba novelirati ta zakon in priti do končne, tisto, kar vsi želimo, če so dejansko izplačila v skladu z zakonodajo, ne pa tako, kot je sedaj, samo ugotavljamo papirje, dejanskega izplačila pa ne. Hvala.