Rok Zupančič: 2007 in 2012 sta bili uspešni leti za črpanje EU sredstev. Obakrat je kohezijo vodila Monika Kirbiš Rojs, vlado pa Janez Janša.

»V mandatu vlade Janeza Janše ni bilo pomembno, iz katere občine prihaja župan, kvalitetni projekti so bili sprejeti,« je na okrogli mizi o črpanju evropskih sredstev v Grosupljem dejala podpredsednica Alenka Jeraj. Slovenska demokratska stranka je v Grosupljem pripravila okroglo mizo z naslovom Kako učinkovito črpati evropska sredstva?. Na okrogli mizi so nastopili strokovnjakinja za črpanje evropskih sredstev mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v mandatu vlade Janeza Janše, prav tako strokovnjak za črpanje evropskih sredstev Rok Zupančič, asistent državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v mandatu vlade Janeza Janše ter Danijel Krivec, poslanec in dolgoletni župan občine Bovec, ki je predstavil primer dobre prakse. Dogodka so se udeležili tudi županski in svetniški kandidati Slovenske demokratske stranke, ki se zavedajo, da so lahko evropska sredstva pomemben generator razvoja občin in Slovenije. Zbrane sta uvodoma nagovorila gostitelj dogodka župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in podpredsednica Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj.Dr. Peter Verlič je poudaril, da je občina Grosuplje zaživela s pomočjo evropskih sredstev in navedel veliko projektov, ki so jih v občini izvedli z njihovo pomočjo. Ob tem pa je dodal: »Imam slab občutek, da se nova vlada ne zaveda resnosti situacije, ne razmišlja o učinkovitem črpanju evropskih sredstev in ne vidi potreb lokalnega okolja.«Podpredsednica Alenka Jeraj je izpostavila pomen decentralizacije, ki omogoča enakomeren razvoj države. Kot je dejala, so »župani in občine vedno vedeli, kaj potrebujejo v svojem okolju, zato so zelo hitro pripravljali projekte in dokumentacijo. Največkrat se je stvar zataknila pri državni administraciji.« Spomnila je, da je vlada Janeza Janše leta 2012 bistveno pospešila črpanje evropskih sredstev. »Ni bilo pomembno, iz katere občine prihaja župan, kvalitetni projekti so bili vsi sprejeti,« je dejala. Ob tem je pojasnila, da zdajšnja gospodarska rast marsikje izhaja ravno iz tega, saj ta trenutek teče več projektov, »ki so rezultat dela v obdobju druge vlade Janeza Janše«.Opozorila je na velik problem, da bomo pustili skoraj milijardo evrov sredstev, ki jih nismo uspeli počrpati in dodala: »Upam, da bodo v novi vladi razumeli, da so evropska sredstva zelo pomembna, saj drugih praktično nimamo.«Rok Zupančič je kot pozitivno izpostavil, da je Slovenija še vedno neto prejemnica sredstev iz Evropske unije. Spomnil je na uspešen začetek črpanja evropskih sredstev leta 2007 in na leto 2012, ko smo prvič dosegli 100 odstotno črpanje glede na načrt. »Obakrat je kohezijo vodila Monika Kirbiš Rojs, vlado pa Janez Janša,« je dejal.Opozoril je na to, da so sedaj v nevarnosti že pridobljena sredstva, za kar pa ni nobene potrebe. Po njegovih besedah bi »kohezijsko politiko morali voditi strokovni ljudje«. Vlada Mira Cerarja pa po njegovih besedah izbira zgolj po strankarskem ključu. Pojasnil je tudi ključno razliko med sredstvi v prvi in drugi finančni perspektivi: »V prvi perspektivi so se delali zidovi, sedaj je potrebno zidovom dati vsebino.«Mag. Monika Kirbiš Rojs je opozorila na velik problem, »da morajo prijavitelji zalagati lastna sredstva, ker postopki na ministrstvu trajajo nerazumno dolgo.« V tem času se po njenih izkušnjah zgodi tudi kak stečaj izvajalcev, kar zahteva popravke v dokumentaciji. Strinjala se je, da gre večina gospodarske rasti na račun okoljskih projektov, za katere so odločbe izdajali v mandatu druge vlade Janeza Janše.Na kratko je pojasnila razliko med odnosom do črpanja evropskih sredstev v vladi Janeza Janše in vladah Boruta Pahorja in Alenke Bratušek: »Janša je hotel mesečno poročilo o črpanju evropskih sredstev, resorni minister pa je moral probleme reševati na tedenski ravni. Pod Pahorjem in Bratuškovo so se ta poročanja ukinila. Očitno je bil interes, da se plava v megli.« Opozorila je, da še vedno ni pripravljena Strategija razvoja Slovenija niti strategija prometnega omrežja. »Dokler strateških dokumentov ne bo, ne bo niti evra iz Evropske unije,« je bila jasna. Ugotavlja tudi, da že lep čas ni nikakršnih razpisov in jih očitno tudi v letu 2015 ne bo. Sprašuje pa se, zakaj mediji in zainteresirana javnost tega ne problematizirajo.Povedala je, da bo v novi finančni perspektivi na voljo okoli 3 milijarde evrov, milijarda za kohezijski sklad, iz regionalnega in socialnega sklada za vzhodno Slovenijo 1,3 milijarde, za zahodno pa 900 milijonov evrov. Bo pa v skupnem seštevku skoraj milijardo evrov sredstev manj za občine kot v prvi finančni perspektivi.Razlog za slabo stanje na področju črpanja evropskih sredstev je po njenem mnenju predvsem v  političnem kadrovanju: »Na področju kohezije se je v petih letih zamenjalo 9 ministrov, ukvarjali so se z administracijo, pogodbami o zaposlitvi, najemanju novih prostorov. Prepričana sem, da bi vsako podjetje, ki bi poslovalo na tak način, šlo v stečaj.«Danijel Krivec je poudaril, da je ključ do uspešne izpeljave projektov v tem, da »niti enega projekta ne gremo delati, dokler nimamo vsaj polovičnega finančnega kritja.« Opozoril je, da je zelo težko delati kakršnekoli projekte, če prostorski načrti niso sprejeti. Občina mora po njegovih besedah imeti jasno strategijo razvoja prostora. Problem vidi tudi v spreminjanju razpisov. V takem primeru namreč v kolikor prijavitelj prvič ni bil uspešen, mora za ponovno prijavo na spremenjen razpis spreminjati celotno dokumentacijo.»Skrbi me podatek, da bodo občine dobile skoraj milijardo evrov sredstev manj. Občine so praviloma dobro črpale, nepočrpani so večji infrastrukturni projekti,« je dejal in pojasnil, da zagovarja povezovanje večih občin tudi z občinami iz sosednjih držav. Veliko težavo vidi v neustanovitvi regij, kar negativno vpliva na sposobnost črpanja evropskih sredstev.Okrogla miza se je zaključila ob konstruktivnih vprašanjih iz publike in kompetentnih odgovorih nastopajočih.