Rezultat virantovanja in skrajne levice na oblasti: Slovenija po ekonomski svobodi v skupini z Venezuelo, Burmo, Republiko Kongo, Zimbabvejem in Čadom.
sreda, 18. 9. 20131. Obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki: 4.5 (124. mesto)
2. Pravni sistem in lastninske pravice: 6.2 (51. mesto)
3. Trdnost valute: 8.3 (75. mesto)
4. Mednarodna trgovina: 7.5 (60. mesto)
5. Predpisi (regulativa): 6.5 (111. mesto)
“Gospodarska rast in blaginja sta za veliko večino Slovencem le še prijetne sanje, medtem ko se dnevno soočajo z bitko za preživetje. Financiranje slovenskega melagomanskega državnega aparata sloni na plečih že dodobra izžetih državljanov. Namesto, da bi se razbohotena državna potrošnja drastično krčila in obenem zmanjševala obdavčitev dela, vlada razmišlja samo o tem, kako uvesti nove ali povišati obstoječe davke in pristojbine ter tako iztisniti še zadnji evro od državljanov. Dejstvo je, da brez bistvenih sprememb v razmišljanju o tem, kje tiči problem, in brez tega, da ljudje nehajo znova in znova voliti ljudi, ki so ustvarili ali podaljšali nastalo situacijo, bodo stvari le še slabše. Nič ne bo padlo iz neba, še posebej ne odgovorni in informirani politiki, ki delajo v dobro ljudi,” je dejala Tanja Štumberger Porčnik predsednica Svetilnika.
Raziskava je med drugim tudi pokazala, da ljudje, ki živijo v državah z visoko stopnjo ekonomske svobode ne uživajo samo večjo blaginjo temveč tudi večjo stopnjo politične in civilne svobode ter med drugim dočakajo daljšo življenjsko dobo. “Povezava med ekonomsko svobodo in kakovost življenja je nesporna,” je dejal Fred McMahon, predstojnik katedre za raziskovanje ekonomske svobode na inštitutu Fraser iz Kanade. Ta povezava ne velja samo za premožnejše ali srednji razred, temveč tudi za najšibkejše. Letošnje poročilo ekonomske svobode sveta tako ponuja podatek, da je za 10 odstotkov najrevnejše populacije v državah z največ ekonomske svobode povprečen dohodek v letu 2011 znašal 10.556 dolarjev, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj ekonomsko svobodnih državah ta znašal skromnih 932 dolarjev. »Slabo uvrščene države na lestvici ne omejujejo državljanov samo v ekonomski svobodi, ampak jim s svojimi javnimi politikami in ukrepi preprečujejo ustvarjanje blaginje kot jo ustvarjajo državljani držav, kjer se na ekonomsko svobodo gleda kot na enega glavnih ciljev in ne nekaj, kar je potrebno pomesti pod preprogo,” je dejala Tanja Štumberger Porčnik iz organizacije Svetilnik.
Poročilo Ekonomska svoboda sveta (Economic Freedom of the World) vsako leto objavlja društvo Svetilnik iz Slovenije v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network). V pripravo letošnjega poročila so bile vključene neodvisne organizacije iz 90 držav.
Celotno poročilo Ekonomske svobode sveta 2013 je dostopno tukaj.
