Resolucija o razmerah na Poljskem in glasovanje delegacije SDS v Evropskem parlamentu

Tak mehanizem smo nedavno tega v EU tudi dobili, prvič pa je bil uporabljen prav na primeru Poljske. Vodja slovenske delegacije EPP v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je ob prvi resoluciji o Poljski dejal, da bi bila uporaba tega mehanizma, bolj kot za Poljsko, smiselna v drugih državah članicah, predvsem v Sloveniji.

V tem kontekstu je delegacija SDS tudi razumela sredino resolucijo o stanju na Poljskem, ki so jo podprle vse politične skupine v Evropskem parlamentu, vključno z EPP in z izjemo madžarske delegacije, ki v principu nasprotuje vmešavanju inštitucij EU v pravne zadeve držav članic. Slovensko stališče je v načelnem vidiku drugačno od madžarskega, saj menimo, da morajo EU inštitucije ukrepati v tistih državah, kjer so utemeljeni sumi za kršitve vladavine prava in s tem omogočijo normalen razvoj demokracije in pravne države.

EPP je bila pri glasovanju sicer enotna in predvsem solidarna s poljsko sestrsko stranko Civilna Platforma, saj smo prav na poziv poslancev te stranke obravnavali in podprli resolucijo, ki poziva poljsko vlado, naj sodeluje s Komisijo in si prizadeva za konstruktiven in ploden dialog med obema stranema. Naj še dodamo, da so si bili evropski poslanci zelo enotni v primeru te resolucije, saj jih je kar 510 glasovalo za resolucijo, 160 poslancev pa proti njej. Za je torej glasovalo kar 73 % vseh poslancev, ki so o tej resoluciji glasovali. Proti resoluciji pa so bili predvsem evroskeptiki in ekstremisti.

Skupina konservativcev (ECR), ki je branila svojo članico in je glasovala proti resoluciji, sicer v Evropskem parlamentu nenehno nasprotuje temeljitemu pregledu stanja vladavine prava v članicah, tudi v Sloveniji, ki ga je vodja slovenske delegacije Milan Zver pri ELS že zdavnaj predlagal.

Kljub temu pa se postavlja vprašanje o (ne)sprejemljivosti takšnega selektivnega obravnavanja stanja v posameznih državah članicah. V eni od članic lahko zapro brez vsakršnih dokazov predsednika opozicije in tako vplivajo na volilni izid – pa se evropske inštitucije, vključno s parlamentom, ne zganejo, v drugi pa je razlog za »monitoring« že sporna zamenjava dela sestave ustavnega sodišča. Dvojna merila?

Sporočilo je bilo prvotno objavljeno tukaj.