RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA JEZIKOVNO POLITIKO V OBDOBJU 2007-2011

Stališče PS SDS je predstavil poslanec mag. Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS: Slovenski jezik je vrednota. Slovenski jezik je ne samo vrednota, ampak tudi tista kvaliteta, tisti konstitutitvni element obstoja slovenskega naroda, ki se je ohranil skozi stoletja in tisočletja naše skupne zgodovine. In zato si Slovenski jezik zasluži ustrezen odnos vseh nas in seveda vseh akterjev, ki nastopajo v tej zgodbi, kajti slovenskega naroda brez slovenskega jezika preprosto ni in ga ne more biti. Predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007 do 2011, je nastajal zelo dolgo obdobje. Vedno znova smo bili v tem Državnem zboru priče pripomb, da posamezen akt, ki se pojavi kot predlog Vlade v Državnem zboru, ni bil zadosti časa predmet javne diskusije, da o njem ni bilo mogoče izreči pripomb, ne v strokovnih krogih ne v najširši javnosti. V tem primeru pa ta pripomba zagotovo ne drži. Ravno nasprotno, tako kot je bilo že poudarjeno, dve leti in pol javne razprave je veliko, zelo veliko. Tudi marsikaj se lahko zgodi, kar na nek način celo pomeni lahko težavo. Recimo spremeni se lahko marsikaj v tehnologiji. Tri leta nazaj ali pa dve leti nazaj, so bile vsekakor video kasete še alfa in omega vsega kar se je predvajalo doma preko televizije oziroma drugih sredstev, ki so bile temu namenjene, ekrani vseh različnih oblik in možnosti. Danes se to že spreminja in v naslednjih letih se bo še bolj. Tisti, ki danes HD, DVD ali pa blue ray diske ponujajo kot najnovejšo tehnologijo, naj se zavedajo, da že v tem trenutku obstajajo tridimenzionalne oblike zapisov s pomočjo svetlobe, s pomočjo laserjev, ki omogočajo še bistveno bolj kvalitetno in bistveno večjo kapaciteto njihovih nosilcev in zagotovo bo v naslednjih letih še enkrat prišlo do menjave in potem se lahko zgodi še marsikaj. Zagotovo pa bo prej ali slej prišlo do selitve skoraj vsega na široko pasovni internet. Nekateri imamo že to srečo, kajti Slovenija je tehnološko v zadnjih letih storila nekaj zelo velikih korakov naprej v evropskem in svetovnem merilu, da nam je ta internet že dosegljiv preko svetlobnih povezav. Nekateri pač na to priložnost še čakajo. Vendar kot rečeno, si slovenski jezik prav zaradi tega, ker poteka globalizacija, ker se spreminja tehnologija, ker so spremenjene naše razmere v katerih slovenski narod ustvarja in obstaja, zasluži posebno pozornost in vso podporo doma in v tujini, predvsem pa, in to pa želim podčrtati, si zasluži pozitiven odnos. Oprostite, kolegice in kolegi, ampak naravnost neverjetno je, kako je mogoče razpravo o slovenskem jeziku zbanalizirati, zvulgalizirati, da ne uporabim še nekaterih hujših izrazov, do te mere, kot smo bili že malo prej priča v tej dvorani in kot se je žal, že pred tem zgodilo tudi v najširši javnosti, pa tudi na Odboru za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije. Namreč, predlog resolucije vsebuje veliko izjemno pomembnih rešitev, ki so kvalitetne, premišljene in dobro pripravljene. In vso javno razpravo praktično zvrniti na banalizirano razpravo o nekakšni bizarni ideji o sinhronizaciji je najmanj, kar lahko rečemo neprimerno. Slovenski jezik kot temeljni konstitutivni element slovenskega naroda in jedro naše kulture si zasluži drugačen, bistveno bolj resen in pozitiven odnos. Poglejte, kar se tiče same ideje o sinhronizaciji. Ni res, kar je bilo malo prej rečeno, da gre za absolutno sinhronizacijo vseh filmov, daleč od tega. Če ste prebrali, kaj v resnici piše v resoluciji, gre za poskusno možnost sinhroniziranja tudi nekaterih uspešnic, poleg seveda filmov, ki so že tako ali tako, kot na primer risanke namenjeni mladini. Danes tehnologija omogoča, če hočete tako na DVD-jih, na drugih nosilcih v elektronski obliki, kot če želite pri digitalnih kanalih na televiziji, da sam izbereš, v katerem jeziku boš pač določeni film oziroma oddajo, lahko tudi izobraževalno oddajo poslušal in gledal. To se pravi, lahko izbiraš med zvokom sinhronizacije, med jezikom sinhronizacije in seveda tudi med jezikom podnapisov. Vse to danes tehnologija omogoča, to vsak otrok ve, ki je doma pognal kakšen DVD ali pa vsak otrok, ki se je igral z daljincem in ima pač preko televizije dostopne tudi digitalne kanale. Tisti, ki jih še nimajo, naj vedo, da se digitalizacija pospešeno uvaja tudi v Sloveniji in da bo do konca tega leta praktično ta storitev dosegljiva že vsem. In torej za to gre. Gre za sploh poskusno možnost, da se to kot možnost izbire ponudi tudi pač Slovenkam in Slovencem oziroma slovenskim državljankam in državljanom. Zakaj sem rekel, da je banalen način, ki smo mu bili prej priče. Pozabilo se je, da so že določene skupine, ki jim lahko to zelo koristi, ki si tega želijo. Recimo – obstaja skupina starejših ljudi, ki pač preprosto podnapisov v normalni velikosti ne more več spremljati, lahko pa še vedno opazuje pač dogajanje. In bi z veseljem pogledali film, ampak bi morali imeti ta film sinhroniziran v slovenski jezik, da bi dogajanje v celoti razumeli. S takimi željami smo bili nekajkrat seznanjeni v minulih obdobjih, tudi uradno so bile take želje dane. To se je zdaj kar pozabilo. Tudi to, da otroci in mladina ne obvladajo vsi tujih jezikov, da tudi oni marsikdaj gledajo kakšne uspešnice, če želite, in ne samo risanke, tudi to se je seveda v tej banalizirani razpravi pozabilo. Predvsem pa še enkrat opozarjam, gre za poizkus za to, da se sploh ponudi neko možnost. In kako je mogoče, da si Slovenščina ne bi zaslužila mesta na, recimo ob nekem filmu, kot ga ima nemščina, italijanščina, francoščina, angleščina, na slovenskem ozemlju pa slovenščina kot možnost ne bi niti dopustili ponuditi. Kakšen odnos pa je to do našega jezika, lepo vas prosim!    Predlog resolucije je tudi s tega vidika ustrezen in trdno sem prepričan, da je od nas, ko bomo odločali o naslednjih proračunih, odvisno ali in v kakšni meri bo v resnici tudi uresničen. Kajti sama resolucija je seveda šele načrt. Sredstva, ki bodo namenjena za uresničitev posameznega programa, bodo določena šele s sprejetjem proračunov v naslednjih letih. In s tega vidika je to le dodaten razlog za opozorilo, da banalost tovrstne razprave enostavno ni primerna. Na koncu je potrebno opozoriti, da slovenščina v procesih globalizacije ni izpostavljena le pritiskom od zunaj, kot se poenostavljeno reče, ampak da je izpostavljena tudi vsrkavanju in vsem tistim vplivom od znotraj, ki jo potem preoblikujejo, ki odločajo o tem ali se nekdo odloči na kakšen način in kdaj jo bo uporabil ali ne. In s tega vidika je cilj resolucije po mojem trdnem prepričanju še eden, ki pa se ga je pravzaprav v uvodni razpravi v veliki meri izognilo. To pa je dobesedno državljanska vzgoja, kajti brez pozitivnega odnosa do slovenščine, do slovenskega jezika, trdim, ne more obstajati pozitiven odnos do slovenstva kot takega in seveda potem se hitro postavi tudi vprašaj, odnos do slovenske države. Ta država je skupna domovina, ne samo Slovenkam in Slovencem, ampak vsem državljankam in državljanom, ki tukaj živijo. Vsak ima svoj materni jezik, toda je hkrati tudi matična država edina država, ki obstaja, ki je država Slovenk in Slovencev. In s tega vidika je za moje prepričanje pozitiven odnos do slovenščine zelo pomemben, temeljni element nadaljnjega obstoja in uveljavitve slovenstva, slovenskega naroda in slovenske države ob boku vsem drugim na enakopraven način in mislim, da je čas, ko lahko sedaj v praksi tudi s pomočjo te resolucije storimo tisto, o čemer smo 15 let govorili, rekli pa smo vedno tole “stopamo v Evropo, da bomo Evropi ponudili svojo kvaliteto, svoje znanje, svoj jezik in svojo kulturo”. Mislim, da s pozitivnim odnosom do slovenščine lahko potrdimo tudi to, da smo ob vsem tem mislili resno. V SDS bomo seveda resolucijo z veseljem podprli.