Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva je premalo ambiciozna

V Slovenski demokratski mladini smo pripravili analizo Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011 – 2020, ki jo je sprejel Državni Zbor RS in je z vidika vizije razvoja visokega šolstva RS napisana premalo konkretno ter vsebuje nekatere bistvene pomanjkljivosti.   1.Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020 ni usklajena v tolikšni meri kot je bila prejšnja, ki je veljala za obdobje 2007 – 2010. Slednja je bila med drugim usklajena tudi znotraj Partnerstva za razvoj, ki je obstajal v obdobju prejšnje vlade. V času sedanje vlade tega partnerstva ni in zato tudi resolucija ne more biti usklajena v tolikšni meri kot prejšnja.2.Glede na dejstvo, da je sedanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič napovedal svoj odstop z ministrskega mesta, se postavlja vprašanje smiselnosti sprejetja omenjene resolucije.3.Resolucija obravnava obdobje 2011 – 2020, kar je predolgo obdobje za visokošolsko področje. Področje visokega šolstva mora biti dinamično, kar pomeni, da se mora ažurno spreminjati v skladu z družbenimi in gospodarskimi okoliščinami družbe, v kateri živimo. Za razliko od sedanje je prejšnja resolucija obravnavala obdobje 2007 – 2010. 4.Nesprejemljivo je, da imenovana Resolucija omogoča izvajanje doktorskega študija zgolj univerzam in ne tudi samostojnim visokošolskim zavodom pod istimi pogoji, kot veljajo za univerze.5.Načrtovana ločitev Teoretsko-raziskovalne in strokovne naravnanosti študija, kot jo predvideva omenjena resolucija, je nesmiselna. Študij mora vsebovati obe vrsti znanj. Le tako bodo bodoči diplomanti uspešni na trgu dela in v gospodarstvu.   6.Resolucija omogoča dodatno birokratizacijo visokošolskega področja s tem, ko predvideva Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) podelitev bistvenih pristojnosti za presojo, kateri študijski programi izpolnjujejo pogoje.7.Resolucija sicer predvideva večji vpliv visokošolskih institucij na izbiro študentov, vendar ne navede načina, kako to doseči. 8.NPVŠ še naprej dovoljuje dve strukturi bolonjskega študija, in sicer 180 + 120 ECTS in 240 + 60 ECTS, kar je trenutna ureditev in je velika pomanjkljivost ter kontradiktorna smernicam bolonjskega študija, kjer naj bi študentje lažje prehajali med študijskimi programi, še nadaljne ohranjanje dveh struktur pa to otežuje.9.Kljub pozitivni naravnanosti povečevanja pedagoškega, vendar ne na račun doktorskega študija, ki so že tako dovolj obremenjeni in ne potrebujejo dodatnega obremenjevanja s pedagoškim delom.Kljub temu so tudi nekatere pozitivne strani, predvsem povezovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom, kar bo vsaj teoretično, če že praktično ne, mladim diplomantom omogočilo lažji prehod na trg delovne sile. V SDM pozdravljamo tudi vzpostavitev sistema e-Visoko šolstvo, s katerim upamo, da bo prišlo do zmanjšanja fiktivnih vpisov, na katere smo v SDM-ju opozarjali že v času predreferendumske kampanje proti Zakonu o malem delu. Slovenska demokratska mladina