Resolucija o nacionalem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki

PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAVNANJA Z RADIOKATIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM, Stališče poslanske skupine je predstavil Robert Hrovat. Robert Hrovat: Gradivo Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, ki ga je pripravila vlada oz. njeno resorno ministrstvo, je pripravljeno izredno strokovno ter kljub vsemu jasno in razumljivo. Dejstvo je, da je Slovenija proizvajalka radioaktivnih odpadkov. K tem odpadkom se v največji meri prispeva Jedrska elektrarna v Krškem. Zaradi ustreznega varovanja pred radioaktivnimi odpadki ter ravnanja z njimi potrebujemo jasno izdelano politiko o vseh vprašanjih v zvezi z obstojem in dolgoročnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim jedrskim gorivom. Zato moramo opredeliti cilje dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter načine za dosego teh ciljev, ki morajo izražati širši strokovni, upravni, politični in javni konsenz o izbranem pristopu. Zaradi sevanja, ki ga oddajajo radioaktivni jedrski odpadki ter izrabljeno jedrsko gorivo so potencialno nevarni za zdravje ljudi in škodljivi za okolje. Ker je življenjska doba nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dolga, moramo poskrbeti, da odpadki ne bodo ogrožali sedanjih, niti prihodnjih generacij. Ravnanje z njimi je torej smotrno obravnavati v širšem kontekstu varovanja okolja. V primerjavi z drugimi nevarnimi snovmi imajo ti odpadki dovolj specifičnih lastnosti, tako da ravnanje za radioaktivnimi odpadki ni določeno z zakonodajo, ki ureja ravnanje z drugimi nevarnimi odpadki, temveč ga ureja posebna zakonodaja. Ravnanje s tovrstnimi odpadki je na podoben način urejeno tudi v drugih državah EU. Izhodišče za pripravo nacionalnega programa ravnanja s tovrstnimi odpadki predstavljajo sedanji sprejeti in pripravljeni strateški dokumenti ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Republiki Sloveniji. Predvidena je možnost gradnje odlagališča v Sloveniji ali na Hrvaškem. Odlaganje izrabljenega jedrskega goriva in jedrskih odpadkov pa je mogoče na podlagi meddržavnega dogovora tudi s tretjo državo. Nacionalen program ravnanja s temi odpadki opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z njimi, ne glede na to, ali bo Slovenija po izteku življenjske dobe Nuklearne elektrarne v Krškem še ostala jedrska država ali ne. Gradnja odlagališča za tovrstne odpadke je treba obravnavati kot ključni okoljski projekt, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. V zaključku bi rad povedal še to, da pri načrtovanju in odločanju o ravnanju s tovrstnimi odpadki mora Slovenija dosledno upoštevati načela Aarhuške konvencije. Najpomembnejša naloga pa bo sedaj poiskati primerno lokacijo za tovrstne odpadke do leta 2008, ki bo sprejemljiva tako za lokalno skupnost kot tudi za širši slovenski prostor. V Poslanski skupini SDS smo zadovoljni, da na področju ozaveščanja javnosti obstaja veliko poljudne literature, deluje tudi informativni center ter da se v medijih pojavljajo informativni prispevki. Menimo pa, da bo za izboljšanje stanja ozaveščenosti potrebno dodatno okrepiti interes medijev za objektivno poročanje o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Ključna ciljna publika je šolska mladina, učitelji in zainteresirana javnost v lokalnih skupnostih z jedrskimi objekti. V Poslanski skupini SDS menimo, da je Resolucija o nacionalnem programu ravnanja za radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom primerna za sprejem, zato jo bomo podprli.