Resolucija Izzivi nizkoogljične družbe
ponedeljek, 13. 4. 2009Izzivi nizkoogljične družbe
Večanje človekove blaginje in s tem povezan povečan tehnološki razvoj je skozi zgodovino povzročal onesnaževanje ter osiromašenje ekosistemov na globalnem nivoju. Med največje izzive današnjega časa sodijo podnebne spremembe ter varna, zanesljiva ter zadostna dobava energije. Ker prav energetski sektor ustvari največji delež izpustov toplogrednih plinov (TGP), je mnogo odgovorov na omenjena izziva skupnih.
Podnebne spremembe so tema, ki bo v prihodnjih letih bistveno vplivala na gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj. Evropska politika je leta 2007 podnebne spremembe postavila na vrh svoje agende in to med slovenskim predsedovanjem ponovno potrdila. Slovenija sama ne more rešiti planeta. Mora pa prevzeti svoj del bremena, ter prispevati z zgledom, znanjem in inovacijami. Naši izzivi so prilagoditev spremembam podnebja, blažitev podnebnih sprememb ter izpolnjevanje mednarodnih zavez. Globalizacijo na področju energetike in segrevanja ozračja ne razumemo kot grožnjo, temveč jo izkoriščamo kot razvojno priložnost. Ta priložnost je postopno oblikovanje nizkoogljične družbe.
Posledice podnebnih sprememb čutimo že danes v obliki ekstremnih vremenskih pojavov, poplav, dviga nivoja morske gladine in manjše biotske raznovrstnosti. Znanstveniki nas opozarjajo, da moramo ukrepati takoj, ter že leta 2015 začeti zniževati globalne izpuste TGP. Kljub temu, da je ocena potrebnih finančnih sredstev za zmanjšanje globalnega segrevanja zelo visoka, pa nas bo odpravljanje posledic podnebnih sprememb, če ne bomo ukrepali sedaj, stalo še mnogo več v prihodnosti.
Svet je v letu 2008 zdrsel v finančno, nato pa še v gospodarsko krizo. Te nove izzive pa moramo reševati le v povezavi s skrbjo za okolje, saj bodo posledice podnebnih sprememb imele še veliko hujše posledice na gospodarstvo in na naša življenja ter obstoj našega planeta kot finančno-gospodarska kriza, v kateri se trenutno nahajamo. Rešitev okoljskih problemov in tudi gospodarske krize je v implementaciji strategije trajnostne energije, ki bo pripomogla k razvoju gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest in inovacijam. Skupek tehnoloških in industrijskih politik, ki vodijo v zmanjšanje izpustov CO2 in prehod v nizkoogljično družbo strokovnjaki in znanstveniki že imenujejo »tretja industrijska revolucija”.
Dostop do energije in ustreznega delovnega mesta ter življenje v zdravem okolju so temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju vsakega izmed nas. Tako mora tudi energetska politika temeljiti na treh osnovnih ciljih: zagotavljanje varne oskrbe z energijo, konkurenčnost ter trajnostni razvoj. To so tudi trije cilji skupne evropske energetske politike.
Eden izmed osnovnih stebrov trajnostne energetske politike je varčna in učinkovita raba energije. Vendar pa to ni dovolj. Doseči moramo tudi zmanjšanje izpustov TGP ter razvijati vire energije, ki ne povzročajo izpustov v okolje. Mednje sodijo obnovljivi viri energije in jedrska energija. Investicije v energetske objekte za nadaljno uporabo premoga so dopustne le z uporabo najnovejših tehnologij, torej uporaba t.i. čistega premoga in zajemanje in shranjevanje CO2. Poleg tega terja razvoj v nizkoogljično družbo tudi razvoj ustrezne infrastrukture. Zahteva pa tudi osveščenega potrošnika.
Navedene usmeritve je potrebno zaobjeti v novelaciji Nacionalnega energetskega programa in šele po njegovem sprejetju v Državnem zboru je možno začeti z velikimi investicijami v energetske objekte, ki uporabljajo fosilne vire. Nujno je potrebno pripraviti področne akcijske načrte, ki bodo omogočali usmerjeno implementacijo trajnostne energetske strategije in učinkovito koriščenje finančnih sredstev evropskih strukturnih skladov. Del finančnih sredstev je potrebno usmeriti tudi v razvoj infrastrukture, ki bo omogočala prenose večjega deleža obnovljivih virov energije (pametna omrežja) in sisteme v nadzor rabe energije na vseh nivojih – industrija, storitve, gospodinjstva. Potrebno je pripraviti in dosledno izvajati trajnostno mobilnostno politiko in zmanjšati rabo fosilnih goriv v prometu in tako zmanjšati negativne vplive prometa na okoje. Zelo pomembne so tudi aktivnosti na področju raziskav in razvoja, predvsem usmeritev slovenske raziskovalne politike v smer strateških družbenih prioritet ter povezava med slovenskimi in evropskimi strategijami na področju raziskav in razvoja.
V okviru novih EU direktiv je potrebno v vsem gospodarstvu vzpostaviti poslovne razmere in infrastrukturo za energetsko učinkovitost. Ukrepi se nanašajo na gradbeni, prometni, kmetijski in industrijski sektor, turizem,…Javni sektor pa mora postati vzgled dobrega gospodarja tako na lokalnem kot na nacionalnem nivoju. Izvajati mora pilotne projekte energetske učinkovitosti in spodbujati zaposlene k energetski učinkovitosti usmerjenemu obnašanju. Ena izmed prioritetnih nalog javnega sektorja mora biti vzpostavitev sistema tako imenovanih zelenih javnih naročil, s pomočjo katerih se bo varčevalo z energijo in denarjem in posledično varovalo okolje.
Javni sektor mora preko javnih naročil spodbujati učinkovitejšo rabo energije in uporabo OVE. Prav tako mora preko javnih razpisov spodbujati in pomagati državljankam in državljanom k nakupu bolj učinkovite opreme ter k uporabi OVE v gospodinjstvih.
Velik pomen ima tudi informiranje in obveščanje ljudi tako v izobraževalnih sistemih kot preko različnih medijev. Le tako bo mogoče spremeniti nekatere naše navade in vedenja, ki vodijo v preveč potrošniško in okolju neprijazno družbo.
V SDS se zavedamo pomembnosti varovanja okolja in trajnostnega ravnanja z energijo. V težkih gospodarski časih varčevanje z energijo pomeni ohranjanje delovnih mest in hkrati skrb za ohranitev okolja, ki je naš osnovni življenjski pogoj. Razviti in graditi želimo takšna mesta, ki bodo bolj življenjska, in pomagati doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšati standarde življenja in dela in reševanje problemov, ki povzročajo največje okoljske, zdravstvene in ekonomske posledice.
Izpolnjevanje evropskih zavez za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, iskanje razvojnih priložnosti v okviru tretje industrijske revolucije in prilagajanje spremembam podnebja in politik mora postati konstanta, ki dolgoročno prežema prav vse politike države. Ampak ne samo države. S svojimi strategijami jih morajo upoštevati regije, občine in mesta ter poslovni načrti gospodarskih subjektov. S svojimi vrednotami in obnašanjem pa jih mora podpreti tudi vsak posameznik. Le tako bo nizkoogljična družba postopoma postala resničnost.