Resnično neodvisne varnostne in obveščevalne službe?

V letu 2009 je vse bolj izrazito in vedno bolj obsežno politično kadrovanje varnostnih in obveščevalnih služb in vedno bolj resen dvom v objektivnost in zakonitost postopkov ter resen dvom v zakonitost delovanja teh služb. Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in poslanec SDS Zvone Černač je v današnji izjavi za javnost v zvezi s sejo komisije, na kateri so sprejeli Poročilo o delu komisije za leto 2009, spregovoril predvsem o vprašanju neodvisnosti obveščevalnih in varnostnih služb in njihovi vpetosti v dnevno politiko. Celotno izjavo Zvoneta Černača objavljamo v nadaljevanju:”Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na sejah dne 15. in 21. 12. obravnavala in sprejela poročilo o delu komisije.

Zaključki in predlog stališč in sklepov za državni zbor predstavljajo javni del poročila in o tem vas želim danes na kratko seznaniti.

Če smo v predhodnih poročilih govorili o tem, koliko pooblastil  in v kakšnem obsegu naj imajo nadzorovane službe, da bodo učinkovite za naš nacionalno-varnostni interes z gospodarskega, ekonomskega, finančnega in političnega vidika, v predloženem poročilu izpostavljamo vprašanje, koliko so te službe pri svojem delu neodvisne in koliko so vpete v dnevno politiko. 

Vse bolj izrazito in vedno bolj obsežno politično kadrovanje, ki smo mu priča, je slaba popotnica za strokovno in neodvisno delovanje teh služb.

Nekateri  primeri kažejo, da  nadzorovane službe pred zlorabo s strani vladajoče politike niso imune, kar izpostavljamo tudi v poročilu.  

Državnemu zboru predlagamo, da na podlagi ugotovitev in stališč komisije predlaga vladi sprejem ukrepov, ki bodo preprečili politizacijo nadzorovanih služb in preprečili erozijo pravne države, predvsem pa ugotavljamo, da normativna ureditev uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov ne preprečuje možnosti zlorab njihove uporabe, saj se v posameznih primerih ne spoštujejo načela sorazmernosti, racionalnosti in učinkovitosti, zato od pristojnih organov pričakujemo, da zakonodajo tolmačijo in uporabljajo restriktivno in s ciljem odkrivanja storilcev kaznivih dejanj ter obenem preprečijo politične diskreditacije, ki se s preširokim tolmačenjem uporabe dogajajo v posameznih primerih. Izpostavljamo tudi, da posamezni primeri, ki jih je v preteklem letu obravnavala komisija, kažejo na to, da se posamezni ukrepi in preiskovalna dejanja usmerjajo v domnevne storilce kaznivih dejanj, ki določeno politično opcijo najmanj ogrožajo in jih zaradi splošnega vtisa žrtvujejo kot sporočilo javnosti o učinkovitosti kazenskega pregona oz. še huje, posamezni ukrepi in policijske akcije se sprožajo proti političnim konkurentom z namenom njihovega zastraševanja.

Na drugi strani pa se posamezni sumi storitev najtežjih kaznivih dejanj pripadnikov oz. simpatizerjev vladajoče politične opcije ne preiskujejo ali obležijo na dnu raznih predalov, dokler ne doživijo ugotovitve, da ni utemeljenih sumov storitve kaznivih dejanj oz. čakajo na zastaranje.

Takšno delovanje v posameznih postopkih in preiskavah, ki pa so po navadi medijsko zelo izpostavljeni, pušča v javnosti vedno bolj  resen dvom v objektivnost in zakonitost postopkov, s tem pa resen dvom v zakonitost delovanja teh služb.

Izpostavljamo torej pomembnost in učinkovitost nadzora in odgovornost predvsem izvršilne veje oblasti, da zagotovi pogoje za neodvisno delovanje nadzorovanih služb ter da prepreči njihovo politizacijo oz. zlorabo v politične namene.

Člana Komisije iz vrst ZARESa Tadej Slapnik in SD-ja Dušan Kumer sta glasovala proti sprejemu tega poročila, kar je razumljivo.

Poročilo namreč predstavlja ogledalo vladajoče politike ZARESA, LDS-a in SD-ja. Normalno, da s podobo, ki jo kaže to ogledalo in ki je odsev razmer na področju delovanja nadzorovanih služb, ne morejo biti zadovoljni.

Vendar ni problem v ogledalu, problem je v vladajoči politiki, ki je za to podobo odgovorna.”