Rešitve za mnoge probleme, ki danes pestijo Slovenijo, so v podjetništvu

Slovenska demokratska stranka je v sodelovanju z Gospodarskim forumom SDS organizirala odprti forum na temo »Slovensko gospodarstvo pred zahtevnimi izzivi«. V uvodnem delu so prisotni prisluhnili priznanim strokovnjakom, ki so spregovorili o tem, v kakšni situaciji se slovensko gospodarstvo nahaja danes ter kakšno bo zunanje in notranje makroekonomsko okolje v naslednjih letih. V nadaljevanju so nekatere predloge in stališča podali predstavniki zbornic in gospodarskih združenj, osrednji del pa je bil namenjen predlogom slovenskih gospodarstvenikov, obrtnikov in podjetnikov. K razpravi so bili povabljeni tudi predstavniki političnih strank, ki so prisotne nagovorili v sklepnem delu.Uvodoma je vse prisotne pozdravila predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič in poudarila, da je takšna razprava pomembna zato, ker mora čim širši krog politikov razumeti potrebe gospodarstva, saj bo uspešno gospodarstvo ključni temelj za izhod Slovenije iz krize in njen dolgoročni napredek.  Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem nagovoru dejal, da je Slovenija v času, ko razmišlja o tem, kako naprej, da je v času, ko se sprašujemo, kaj je nastalo iz naše države in ko se sprašujemo, kako to popraviti. Meni, da je treba predvsem v času, ko se predstavljajo programi, če je le mogoče, oblikovati kolikor se da podobne poglede na to, kako reševati slovenske javne finance, kako reševati slovenska razvojna vprašanja in predvsem kako zagotoviti pogoje za odpiranje novih delovnih mest. Kot je poudaril, je bil forum namenjen predvsem temu, da SDS prisluhne gospodarstvenikom, na koncu pa jim na kratko predstavi tudi nekatere svoje rešitve, ki jih je zapisala v programu 10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj ter se skuša okoli njih uskladiti z gospodarstvom. ??Predsednik SDS je zatem predstavil prezentacijo direktorja UMAR-ja dr. Boštjana Vasleta (žal je moral zadnji trenutek opravičiti udeležbo na forumu) o makroekonomskih obetih za prihodnost. Gre za negativne popravke jesenske gospodarske napovedi, ki je bila predstavljena pred dvema mesecema. Tako se uresničujejo tveganja, da bo gospodarska rast letos in prihodnje leto nižja od napovedane. Celotna prezentacija je objavljena na spletni povezavi: www.sds.si/news/10151.Zofija Mazej Kukovič je k besedi povabila profesorja na ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanjega ministra za gospodarstvo v Vladi RS dr. Mateja Lahovnika, ki je med drugim izpostavil, da bi morali narediti tisto, kar že dlje časa poudarjajo številni Nobelovi nagrajenci in sicer več trošiti, da bi denar krožil, vendar je ta ukrep za naše gospodarstvo že prepozen.Opozoril je, da imamo znotraj  evroobmočja pravzaprav dve skupini držav članic: tiste, ki pravila spoštujejo in tiste, ki pravil ne spoštujejo. Zaradi slednjih je nastopila institucionalna kriza evroobmočja. Dotaknil se je tudi programa SDS 10+100. Eden od boljših ukrepov je po njegovem mnenju socialna kapica, ki je dolgoročno ključna. Poleg tega se je, kot pravi, potrebno lotiti institucij, ki ne delujejo, ena izmed njih je tudi SID razvojna banka. Ob koncu svoje razprave je dejal, da novo vlado čaka veliko dela, saj so projekcije zelo slabe. Celoten nastop dr. Lahovnika je dostopen na spletni povezavi: http://www.sds.si/news/10157.Nato je Mazej Kukovičeva na oder povabila profesorja na Univerzi v Ljubljani, nekdanjega ministra za razvoj v Vladi RS in generalnega sekretarja skupine modrecev Evropskega sveta za razmislek o prihodnosti Evrope dr. Žigo Turka. Ta je opozoril na avtomatizacijo, kompjuterizacijo in globalizacijo, ki hitreje zmanjšujejo število delovnih mest, kot utegnemo ustvarjati nova. Poudaril je pomen delovnih mest, saj se moramo zavedati, da ljudje lahko živijo le, če delajo in služijo denar, ki ga lahko nato potrošijo. To je ponazoril še s primerom  Henrya Forda, ki je opredelil potrošniško paradigmo. ?Vizija mora biti ustvarjati za tiste, ki že imajo in potrebno je iskati pametne rešitve, zato si je potrebno zagotoviti prodor med zahtevne kupce. Potrebno je ustvarjati nove potrebe in nove funkcije ter zagotoviti socialno pravičnost in prijaznejše gospodarsko okolje. Dejstvo je, da  obstajajo tudi podjetja, ki so se v teh časih znašla in poslujejo dobro, kar pa ne velja za mnoga podjetja, ki delajo za državo. Izpostavil je gradbena  podjetja. Nauk je, da mora obstajati konkurenca in možnost izbire.Nato je spregovoril direktor direktorata za tuje investicije in turizem na ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar, ki je dal poudarek internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in turizma. Skupna točka obojega je, da mora ostati slovensko gospodarstvo še naprej odprto. Mag. Hribar je izpostavil, da se zelo veliko govori o vlaganju v turizem in ob tem se je potrebno zavedati, da turizem nikoli ne bo prinesel toliko denarja, kot ostale gospodarske panoge, vendar je kljub temu njihov pomemben del. V Sloveniji od leta 2003 turizem raste hitreje, kot drugod v Evropi, prinaša dodano vrednost in pozitivne učinke. Tudi napovedi za v bodoče so pozitivne. Največ turistov prihaja k nam iz Italije, Nemčije in Avstrije. Letošnje napovedi za rast turizma v Evropi so okoli 4 %, pri nas raste še enkrat hitreje s stopnjo rasti okoli 10 %, s tem, da  pri nas letos beležimo rekordno sezono.Konkurenčnost zagotavlja dolgoročno stabilnost in uvrstitev med najbolj turistične države na svetu. Kot pravi, so izhodišča za nadaljnji razvoj jasna, saj imamo jasno vizijo, kaj želimo s turizmom storiti. Navedeni cilji so konkurenčnost, obseg in trajnostni razvoj. Poudaril je, da je pred nami novo strateško obdobje, ki skoraj sovpada z mandatom nove vlade in da je z enotnimi zimskimi počitnicami turizem oškodovan za najmanj 20 milijonov evrov, česar si v današnji situaciji ne moremo privoščiti. Potrebno je privabiti tuje neposredne investicije. Pomen vseh vlagateljev je izjemno velik, saj prinašajo svež kapital, novo znanje in seveda nova delovna mesta. Hribar je dodal, da so spremenili način komuniciranja z investitorji in opozoril na potenciale za privabljanje novih investitorjev in slab izkoristek le teh.Ta trenutek Slovenija za investitorje predstavlja slabo poslovno okolje, ki bi se ga dalo spremeniti brez večjih finančnih sredstev. Potreben je konkretni program ukrepov in fleksibilnost trga delovne sile. Ob koncu je Hribar poudaril, da program 10+ 100 na področju turizma predvideva dobre rešitve. Predsednik evropskega združenja malih in srednjih podjetij SME Union dr. Peter Jungen se je dotaknil globalnega gospodarskega okolja in problemov, ki se pojavljajo v Evropi in evroobmočju ter izglede in načine za izhod iz krize. Poudaril je, da smo v drugem delu te hude finančne krize, ki je v bistvu kriza skupine B7. Svet je danes na splošno v boljšem stanju kot pred leti, saj Kitajska nadaljuje z 9 % gospodarsko rastjo, ostali rastoči trgi skupaj s 5 % do 6 % gospodarsko rastjo, medtem ko za evroobmočje velja recesija.  Tudi Jungen je opozoril na problem Grčije in poudaril, da to ni osamljen primer, saj je kriza v Evropski uniji terjala že več žrtev. Evroobmočje bo moralo sedaj odločno ukrepati. Jungen še meni, da je na splošno koncept Evroobmočja dobro zastavljen, vendar se nekatere države Evropske unije niso držale pravil in to ceno je potrebno sedaj plačati. Grčija je povečevala javni dolg in prišla v situacijo, v kateri je danes in zato posledično razume jezo držav, kot sta Slovenija in Slovaška, saj morata sedaj reševati težave bogatejših držav. Verjetno se bo v prihodnjih dneh v podobni situaciji kot Grčija znašla še Španija.Dr. Jungen je predstavil definicijo kapitalizma: »To so nove zamisli, inovacije, konkurenčnost, podjetništvo, poslovno okolje in, če poenostavimo, to je sistem, ki ustvarja nekaj novega in omogoča dinamizem«. Še nikoli prej ni bilo odpravljene toliko revščine, kot v zadnjih nekaj letih in to na račun ekspanzije gospodarstva. Najboljša rešitev za premagovanje revščine je zato po mnenju Jungna prav tržno gospodarstvo. Opozoril je, da bo razviti zahodni svet imel srečo, če bo gospodarska rast v prihodnjem letu dosegla 2 %. Ključ za reševanje teh razmer, da  Evropa izide iz te gospodarske krize, so inovacije, ki so možne le s pomočjo podjetništva. Če pogledamo stanje v svetovnem gospodarstvu je to boljše kot kadarkoli prej, saj vse več ljudi živi v kapitalizmu. Podjetniki imajo možnost, da izberejo  vlado, ki jih bo razumela. Sedaj je stanje takšno, da izgubljamo delavna mesta, novih pa ne ustvarimo enako hitro kot jih izgubljamo, saj je podjetnikov premalo. Zato se je po njegovem mnenju potrebno vprašati, kako ustvariti nove podjetnike. Posebna študija, ki je bila narejena v ZDA med leti 1980 in 2005 kaže, da največ novih delovnih mest ustvarijo podjetja, ki so stara manj kot 2 leti. »Potrebujemo nove podjetnike, ki se bodo ohranili najmanj pet let in rešili bomo krizo,« meni. Podjetja običajno ustvarjajo mladi ljudje, kar pa je v povsem v nasprotju z demografsko sliko Evropske unije.Potrebujemo politike, ki bodo razumeli pomen podjetništva, zato je Jungen predlagal zaščito za  mlade podjetnike za dobo petih let. Politiki se morajo zavedati, da potrebujejo podjetnike in ne obratno.  Opozoril je, da v Evropi potrebujemo ideale kot je Steve Jobs. Potrebujemo ideje in inovacije. ZDA vsako leto v inovacije investirajo 40 bilijonov dolarjev. V Evropski uniji je ta vložek manjši, saj še zmeraj prevladuje prepričanje, da mora država pomagati slabim podjetjem. Evropski načrt 2020 predvideva, da bi Evropa postala najbolj inovativna regija, vendar v prvem osnutku tega dokumenta beseda podjetnik sploh ni omenjena, v drugem osnutku pa piše, da se podjetniku, ki mu je spodletelo, dodeli še ena možnost. Zavedati se je potrebno, da je v Evropski uniji  še zmeraj premalo vlaganj v razvoj in  informacijske tehnologije.V nadaljevanju je potekala zanimiva razprava, v kateri so predstavniki zbornic, gospodarstva in politike predstavili svoje poglede na izzive gospodarstva.Predsednik SDS je celotno razpravo ob zaključku povzel v eno ugotovitev: rešitve za mnoge probleme, ki danes pestijo Slovenijo, so v podjetništvu. Izrazil je zavedanje, da slovensko gospodarstvo pestijo mnoge ovire, da pa je potrebno zbrati dovolj politične volje, da se pristopi k reševanju problemov. Ugotavlja, da mora slovensko gospodartvo zadihati, za kar je potrebno zmanjšati obremenitve in posledično zatisniti pas. Kot je dejal, bo potrebno v prihodnje skleniti nek družbeni dogovor, ki bo omogočil, da se potrebni ukrepi naredijo brez fige v žepu. »Ljudje bodo pripravljeni zatisniti pas, če bodo verjeli, da je tisto, kar se predlaga, pravično,« je prepričan.Med ključnimi ukrepi za oživitev gospodarstva je izpostavil odpravo kreditnega krča, zmanjšanje obremenitev dela, uvedbo investicijskih olajšav in spodbujanje tujih vlaganj. Pojasnil je, da ima program SDS 10+100, ki vsebuje 10 ukrepov za prvih 100 dni vlade in 100 ukrepov za prihodnji mandat, konkretne odgovore na ta vprašanja.Spomnil je na leto 1991, ko so potekali podobni posveti s predstavniki gospodarstva. »Ta izziv, ki je pred nami, je zahteven in težak, ni pa niti zdaleč tako usoden, kot je bil tisti pred 20-imi leti. Če nam je takrat uspelo, nam bo sedaj tudi,« je prepričan. »Mislim, da je ravno v segmentu gospodarstvenikov tista energija in tisti optimizem, ki navdaja z upanjem,« še dodaja, a poudarja, da je potrebno ustvariti pogoje in prenehati z jamranjem. Gospodarstvenike je pozval, da v prihodnje bolj glasno izrazijo svoja pričakovanja in kritike, kot so to počeli minula tri leta. »V prihodnje mora biti ta glas močnejši in bo vse bolje, potem bomo dosegli neko pravo ravnotežje in prišli v situacijo, ko bomo lahko več delili, ampak to na podlagi tega, kar bomo ustvarili«.