Rešitev je v novih delovnih mestih

Pod Pahorjevo vlado je prvič po dolgem času začela padati kakovost življenja prebivalcev Slovenije. »UMAR-jevo poročilo je zaskrbljujoče predvsem za slovensko državo, za slovensko ekonomijo, za slovensko socialno in finančno politiko. Direktor UMAR-ja dr. Vasle je omenil, da se je največja težava preselila na finančno področje. Razlog je v bistvenem povečanju primanjkljaja, ki ga ocenjujemo na 2,2 milijardi evrov. Z drugimi besedami, za toliko so manjši prihodki od odhodkov državnega proračuna, kar pomeni tudi večje zadolževanje. To je izredno slabo za finančno stabilnost države in pomeni, da lahko ob nadaljevanju takšnega trenda pride do samega kolapsa finančnega sistema,« je uvodoma stanje ocenil predsednik Odbora za finance v Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj.»V Slovenski demokratski stranki neprestano opozarjamo na te trende in predlagamo ukrepe, ki se nanašajo predvsem na finančni sistem. Predlagali smo ustanovitev t.i. slabe banke, a se to ni zgodilo. Menimo, da bo v nadaljevanju potrebno sanirati davčni sistem, kar pomeni, da bodo morale banke svoje slabe terjatve in kredite preložiti na neko ustanovo ali organizacijo, da bodo lahko kreditirale gospodarstvo. Gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest pa je odločilno, za to da država pride iz krize. Ukrepi morajo biti naravnani v smer ustvarjanja novih delovnih mest,« je v nadaljevanju povedal mag. Šircelj.Poudaril je, da se je brezposelnost v zadnjih dveh letih enormno povečala: »Po zadnjih podatkih znaša okoli 112.000 oseb, kar pomeni, da se je odvisnost od socialnih prejemkov povečala na račun prejemkov iz dohodkov oz. plač. To je slabo za državo, saj pomeni, da so ljudje nehali delati in proizvajati in da so pasivni.« Kot pojasnjuje, »UMAR-jevo poročilo kaže, da se je davčna obremenitev v letu 2007 v primerjavi z povprečjem EU začela zmanjševati, a se žal trend zmanjševanja obdavčitve dela ni nadaljeval tudi v letu 2009. V SDS menimo, da se bi to lahko zgodilo z uvedbo t.i. socialne kapice.«Po njegovem mnenju glede na sedanjo finančno situacijo v državi stabilnost finančnega sistema ni odvisna od sprejetja ali zavrnitve pokojninskega zakona. To je odvisno od drugih dejavnikov, med drugim od prevelika zapravljanja vlade v zadnjih dveh letih, saj ta vlada vsako leto porabi 2 milijardi evrov več, kot ima prihodkov, ter od enormnega zadolževanja. Izrazil je strinjanje z oceno, ki so jo v analizi naredili strokovnjaki z ekonomske fakultete, kjer so navedli, da bi neposreden finančni učinek pokojninskega zakona znašal 0,1 % BDP, kar pomeni okoli 40 milijonov evrov.    Dr. Žiga Turk je kot bivši razvojni minister in predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS komentiral razvojne vidike UMAR-jevega poročila. »V začetku Ropova in potem Janševa vlada je sprejela strategijo razvoja Slovenije, v katerem si je zadala 3 razvojne cilje Evropske unije. Gospodarski cilj: doseči povprečno razvitost EU do leta 2013, a tega cilja ne dosegamo. Družbeno-razvojni cilj je povečati kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, a tudi tega cilja v zadnjih dveh letih ne dosegamo. Tretji je sonaravni razvoj, ki ima cilj ustvarjanja načela trajnosti in se kaže v nekaterih številskih indikatorjih, ki pa so zgolj posledica upadanja gospodarske aktivnosti,« je uvodoma pojasnil.»Pod to vlado ni bilo razvoja. Imeli smo dva finančna ministra, ne pa tudi ministra za razvoj. Pod prejšnjimi vladami smo zmanjševali razvojne zaostanke za povprečjem EU, pod vlado Janeza Janše smo se približali na 92 % povprečnega BDP na prebivalca, smo pa samo v zadnjih dveh letih padli za 4 % na 88 odstotnih točk in pričakovati je nadaljevanje tega trenda padanja. Prvič po dolgem času je začela padati kakovost življenja prebivalcev,« je opozoril.Poudaril je, da ne držijo navedbe, da bi se v obdobju konjunkture v mandatu vlade Janeza Janše premalo usmerjali v dvig dodane vrednosti in v spremembo strukture gospodarstva: »Dejstvo je, da smo bili pod Janševo vlado uvrščeni kot 4. najboljši reformator v EU za Švedsko, Dansko in Veliko Britanijo. Po oceni Evropske komisije smo imeli drugo najboljšo oceno za  izvajanje Lizbonske strategije, napredovali smo na vseh lestvicah konkurenčnosti in prijaznosti gospodarskega okolja. Tudi iz UMAR-jevega poročila je razviden obrat, ki se je zgodil pod našo vlado, obrat pri vlaganju v raziskave in razvoj ter obrat pri prehodu državnih pomoči od podjetij z nizko dodatno vrednostjo k podjetjem z visoko dodano  vrednostjo.« »Bistvo težav ni v pomanjkanju nekaj strukturnih reform, ampak da v našem modelu tranzicijskega neosocialističnega gospodarstva zadnjih 20 let gospodarstvo oz. finančni sistem nista pametno locirala kapitala. Napaka država in politike je bila v tem, da je ta neosocialistični sistem oz. nadaljevanje samoupravljanja dopuščala,« je bil kritičen dr. Turk. Poudaril je, da je nujno potrebno nekaj narediti v zvezi s tem, kakšno pravno državo in tržno gospodarstvo imamo ter kakšne lastniške odnose imamo, zato da bo gospodarstvo oz. kapital opravljal svojo funkcijo, ki jo mora, da bo lociral sredstva od nizke k visoki dodani vrednosti, od nizkih k visokim dobičkom.»Iz poročila je razvidno, da se nam med krizo ni zgodilo čiščenje oz. destrukcija gospodarstva,« je dejal in pojasnil, da krize nismo izkoristili kot priložnost, da slabe stvari odmrejo in na njihovo mesto pridejo boljši gospodarski programi. »V današnji situaciji ni dobro in potrebno preveč gledati nazaj, potrebno je gledati naprej,« je poudaril je dodal, da Strokovni svet SDS vidi rešitve v naslednjih 4 ukrepih:  –  odstop vlade: volitve bodo same po sebe presekale s situacijo, negativnimi trendi in pričakovanji in ustvarile optimizem ter podlago za več optimizma;  – potrebujemo močan in prepričljiv ukrep za oživitev gospodarstva, saj je »pacient na smrtni postelji«, sem spada predvsem sanacija finančnega sistema;- vzpostavitev delujoče pravne države, kjer se da obveznosti v realnem času izterjati na sodišču, kjer se spoštujejo zakoni, kjer deluje  konkurenca in trgi, kjer se povečuje odprtost družbe, kjer se veča podjetniška svoboda, podjetniške pobude, odprava sistema privilegijev in rent, ustvarjanje enakopravnih možnosti vseh, da razvijejo svoje talente; – strukturne reforme, kjer bomo pomikali gospodarstvo k višji dodani vrednosti in boljšim delovnim mestom. Prepričani smo, da če bi obstajal normalen gospodarski sistem, kjer  bi bila bolj poštena tekma na trgu, kjer se dobički ne bi iskali skozi privatizacijo in skozi lastninjenje, ampak izboljšanje produktov in storitev, bi se to v gospodarstvu dogajalo samo od sebe in se državi s tem ne bi bilo potrebno ukvarjati.»Razvoja ni, ampak glede na situacijo, v kakršni smo, to sploh ni največji problem,« je zaključil nekdanji razvojni minister dr. Turk.