"Represija, odvetniške tarife in provladno novinarstvo"

Na spletni strani Slovenske demokratske stranke smo v ponedeljek, 30. marca 2009, objavili prispevek »Slovenski kupci vinjet bodo drago plačali Vlačičevo ustrežljivost«, s katerim smo izrazili protest proti izjavam novinarja g. Jožeta Bonče. Protest je bil posredovan tudi direktorju Radia Slovenije g. Vinku Vasletu. V prispevku smo jasno zapisali dejstva o uvedbi vinjet. Opozorili smo na neposredne učinke omenjenega ukrepa in posredni učinek – povečano varnost v prometu. Vsi strokovnjaki, ki že dolga leta iščejo rešitve za preprečevanje morije na naših cestah, ugotavljajo, da je povečana uporaba avtocest, kot posledica uvedbe vinjet, bistveno prispevala k večji prometni varnosti. V SDS pa se ne moremo strinjati z namero prometnega ministra, da bomo slovenski kupci za 1 km vožnje po avtocesti plačali kar dobrih PETKRAT več od avstrijskih. Ob koncu smo g. Bonči zastavili tudi nekaj jasnih vprašanj, na katere pa do danes nismo prejeli odgovora. Namesto odgovora na vprašanja, ki niso trditve (!), smo s strani novinarja, dne 8. aprila 2009, prejeli pismo Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, katere lastnik je partner ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.

V 21. stoletju se v Sloveniji srečujemo s fenomenom t. i. »svetih novinarskih krav«. Vsakršno nestrinjanje s komentarji, naklonjenimi oblastnim strukturam, se označi za zaničljivo in zlonamerno. Za represijo zoper opozicijo oz. nasprotnika se angažira odmevne odvetnike, ki so tesno povezani z vodilnimi strukturami aktualne vlade. Sprega odvetniškega lobija s predstavniki oblasti je sicer jasno razvidna tudi iz načina urejanja odvetniških tarif. Vlada bo tako še za tiste instance, kjer doslej ni bilo treba imeti odvetnika (npr. na Ustavnem sodišču), zahtevala prisotnost odvetnika. S tem jim bo seveda omogočila dodatno delo in s tem dodatni zaslužek, ob še povečanih odvetniških tarifah, ki jih bo znova določala Odvetniška zbornica, torej odvetniki sami. S povečanim delom odvetnikov pa se bodo povečali tudi sodni zaostanki. Ponovno lahko torej spremljamo iste akterje, isto stranko ter iste metode.

Še več, jasno preverljiva dejstva se izkrivljajo. Tako je v dopisu odvetniške pisarne zapisano, da se »zlonamerno navaja, da naj bi bil novinar Bonča 178 podpisnik novinarske peticije, s katero se naj bi blatilo slovensko vlado pred začetkom predsedovanja Svetu EU.« Navedba ni zlonamerna, saj je podatek preprosto preverljiv na svetovnem spletu. G. Bonča je namreč naveden na seznamu http://www.peticijazopercenzuro.com/. Ne gre za internetno goljufijo, saj je k seznamu priložen skeniran seznam podpisnikov, na katerem najdemo tudi podpis, identičen podpisu na pooblastilu, ki ga je prejela Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki s strani g. Bonče. Dopuščamo možnost, da so bili nekateri posamezniki zlorabljeni s strani pobudnikov peticije, v tem primeru bo moral g. Bonča poiskati druge naslovnike za pritožbo.

Namesto odgovorov na jasna vprašanja (in ne trditve) smo torej dobili grožnjo iz odvetniške pisarne partnerja notranje ministrice. Ker menimo, da je edina prednost novinarja njegova kredibilnost, ponovno predlagamo, da novinar g. Jože Bonča odgovori na že zastavljena vprašanja, ki se glasijo:

1. Ali in kdaj je v svojih prispevkih opozoril na nepravilnosti pri izgradnji slovenskega avtocestnega križa?
2. Ali in kdaj je kritično poročal o vlogi SCT pri drastičnih podražitvah različnih avtocestnih odsekov?
3. Ali je bil kadarkoli doslej deležen kakih neposrednih ali posrednih ugodnosti (sponzorstev, daril, plačila stroškov itd.) s strani SCT ali kakega drugega gradbenega podjetja?
4. Ali je bil kadarkoli doslej deležen kakih neposrednih ali posrednih ugodnosti (sponzorstev, daril, plačila stroškov itd.) s strani podjetja, ki je služilo z ABC tablicami v prejšnjem sistemu cestninjenja?