Regres v javnem sektorju in državnih podjetjih mora slediti gospodarski situaciji države

Za enakopravnejši položaj med zaposlenimi v javnem sektorju in zaposlenimi v gospodarstvu.  Državni zbor RS je na svoji 2. redni seji razpravljal o predlogu zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Romana Tomc.

Romana Tomc: “Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Vlada pošilja v sprejetje enostaven, kratek in pregleden zakon, s katerim želi izplačilo regresa za letni dopust za javne uslužbence in funkcionarje prestaviti za en mesec in omejiti višino regresa za zaposlene v družbah, v katerih je država ali občina več kot 25 % lastnica premoženja.

Rešitev, s katero se izplačilo regresa veže na uveljavitev rebalansa, je logična, prav tako rešitev, s katero se posega v višino regresa v javnih podjetjih, ki so v državni lasti in imajo zaradi svojega položaja na trgu omejeno konkurenco. Spomnimo se, kaj se je na tem področju dogajalo v lanskem letu. Nekatera, bolje rečeno, večina podjetij je izplačala visoke regrese, kljub temu, da je takratna vlada sprejela priporočila za njihovo omejitev. Priporočil vlade niso spoštovala niti podjetja, ki so poslovala z izgubo in so kot pomoč za svoje preživetje prejela davkoplačevalski denar. Omejitve regresa je priporočila tudi AUKN in je celo zagrozila da bo ravnanje družb spremljala in tudi ukrepala. Vendar priporočila niso zakon, in kot takšna so nezavezujoča, zato se jih podjetja niso držala. Naj spomnim še, da je bil v javnosti eden izmed bolj odmevnih primerov primer Nove Ljubljanske banke, kjer so izplačali regres v povprečni višini 1565 evrov. Tudi to je področje, torej to področje izplačila regresov za letni dopust, kjer je javni sektor v drugačen, v privilegiranem položaju, v primerjavi z gospodarstvom. Zakon o delovnih razmerjih, ki je podlaga za določitev regresa v gospodarstvu namreč določa, da je treba regres izplačati do 1. julija in ne skupaj s plačo za mesec april, kot je to primeroma tukaj. V primerih, ko pa je delodajalec v gospodarstvu v likvidnostnih težavah, pa se to izplačilo lahko celo prestavi na kasnejši rok in sicer do novembra. Prav gotovo lahko rečemo, da je država, kot delodajalec v likvidnostnih težavah in bi bila prestavitev izplačila celo na kasnejši rok zelo utemeljena, če bi želeli doseči vsaj približno enak položaj v javnem sektorju, kot v gospodarstvu.Ker se bo s predlagano spremembo med drugim vzpostavil tudi enakopravnejši položaj med zaposlenimi v javnem sektorju in zaposlenimi v gospodarstvu, bo Poslanska skupina SDS zakon podprla. Hvala lepa.”