Slovensko zdravstvo zagotovo ni urejeno tako, kot bi si želeli, predvsem pa zaslužili. Evropska unija Slovenijo opozarja, da ni pristopila k spremembam zdravstvenega sistema, medtem ko so ostale države vzhodne Evrope – Češka, Romunija, Slovaška, Poljska – že sprejele evropski pravni red in implementirale evropska priporočila. Po vsej Evropski uniji namreč obstaja javno zdravstvo, vendar ne s takim nedorečenim sistemom, kot ga imamo v Sloveniji. Zdravstveni sistem v Sloveniji se v zadnjih tridesetih letih ni spremenil, še vedno ga lahko poimenujemo kot plansko socialističnega, vodijo pa ga ljudje z istimi ideološkimi prepričanji kot pred osamosvojitvijo.
Naj izpostavim nekaj problemov, ki jih pacienti vsakodnevno občutimo na svoji koži: omejen dostop do izbranega osebnega zdravnika, nedopustno dolge čakalne dobe – 75.000 čakajočih, ni pregleda nad košarico pravic za vplačane prispevke, plačila iz žepa so vedno pogostejša, primanjkuje splošnih in specialističnih zdravnikov.
In o katerih problemih v našem zdravstvu vsakodnevno še poslušamo? Že omenjena neskladnost s pravnim redom Evropske unije, specializantom se omejuje zasebna pobuda, zakonodaja je na določenih delih zelo okostenela, neverjetna razširjenost sistemske korupcije, netransparentnost pri podeljevanju zdravstvenih programov in porabi sredstev, namenjenih za zdravstvo, pomanjkanje standardov in normativov.
Minister za zdravje ima zagotovo zelo pomembno vlogo, če ne že najpomembnejšo, vendar je v realnosti samo lutka politike.
V SDS se zavedamo problemov in imamo zanje tudi rešitve! Trdimo, da mora denar slediti bolniku. Nujna je uvedba zavarovalniškega sistema, potrebna je jasna opredelitev košarice pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja, nujna je implementacija evropskega pravnega reda, po katerem je zdravstvena dejavnost uveljavljena kot gospodarska dejavnost splošnega pomena, še vedno nimamo zdravstvene mreže za primarno (zdravstveni domovi), sekundarno (specialisti) in terciarno (bolnišnice) zdravstveno dejavnost, za mesto v tej mreži pa naj se enakovredno potegujejo vsi izvajalci z licenco. Nujna je uvedba že omenjenih standardov in normativov, zagovarjamo pa tudi enoten informacijski sistem – v UKC Ljubljana imajo, denimo, pet različnih informacijskih sistemov.)
Pri vseh ukrepih je potrebno imeti v oziru tudi demografske spremembe, s katerimi se soočamo že dlje časa, pri tem pa je nujen čimprejšnji sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi.
Za spremembe v slovenskem zdravstvu je odgovorna politika, ki pa pri ukrepanju ne bo uspešna, če v svoji strategiji ne bo vključevala zdravniške zbornice, zdravniške stroke, zavarovalniških strokovnjakov in pravnikov ter civilne javnosti.
Zdravstveni sistem moramo začeti spreminjati zdaj!
Anastazija Bizjak, dr. dent. med. in predsednica ženskega odbora SDS Kamnik
Prispevek je bil objavljen v zadnji številki lokalnega časopisa Kamničan v letu 2019.