Reforme so odgovor na izzive globalizacije

Intervju z ministrom Jožetom P. Damijanom Intervju z ministrom brez listnice, odgovornim za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije dr. Jožetom P. Damijanom. Zakaj so potrebne reforme? Reforme so potrebne zato, da bi lahko Slovenija učinkovito odgovorila na izzive globalizacije, ki se kažejo predvsem v veliki ponudbi cenenih, vendar kvalitetnih proizvodov iz Vzhodne Evrope in Daljnega Vzhoda, ki jim slovenska in zahodnoevropska podjetja vse težje konkurirajo. Zaradi tega se v Evropi seveda zapirajo številna delovna mesta v tradicionalnih delovno intenzivnih panogah in zato narašča brezposelnost. V Nemčiji ti dogodki dobivajo že dramatične razsežnosti. Slovenija se mora na te nevarnosti pripraviti že sedaj in prestrukturirati domače gospodarstvo v smeri proizvodov z višjo dodano vrednostjo, ki so manj pod udarom konkurence iz vzhoda. Spremembe so potrebne sedaj, da bomo lahko obdržali sedanjo raven socialne države. Katerim skupinam prebivalstva ste pri pisanju namenili posebno pozornost? Posebna pozornost je namenjena slojem, ki so najbolj kreativni in predstavljajo največji potencial za prihodnji hitrejši gospodarski razvoj, to so podjetniki in visoko izobraženi. Hkrati je pozornost namenjena mladim, z namenom, da bi jim omogočili čim večjo dostopnost in čim višjo kvaliteto izobraževanja in študija, da bodo lahko uresničili svoj kreativni potencial ter uspeli uresničiti svoje lastne vizije ter doprinesti k razvoju celotne družbe. Predvsem pa smo želeli pripraviti socialno uravnotežen predlog reform, zato v reformah namenjamo veliko pozornost tudi tistim, ki bi jih prestrukturiranje gospodarstva utegnilo prizadeti. Pripravili smo številne socialne korektive, ki bodo omogočili, da se kupna moč plač, pokojnin in socialnih transferjev ne bo zmanjšala, kljub denimo dvigu DDV. Katere so glavne spremembe, ki jih reforme prinašajo podjetjem? Predvsem želimo izboljšati poslovno okolje v Sloveniji in ga narediti bolj prijaznega predvsem do majhnih in srednjih podjetij. To pomeni, da želimo zmanjšati administrativne ovire pri poslovanju, torej ovire pri ustanavljanju podjetij, pri komuniciranju podjetij z državno upravo, pri davčnih postopkih itd. Hkrati pa želimo tudi fizično razbremeniti podjetja na davčnem področju, torej ukiniti davek na izplačane plače, zmanjšati dohodninsko progresijo. Dodatno pa želimo podjetjem, ki se bodo odločila za tehnološko modernizacijo, to olajšati s tehnološkimi subvencijami, ki bodo vodile k inovacijam, novim proizvodom in storitvam. Kako bodo reforme, če bodo ukrepi sprejeti v predlagani obliki, vplivale na slovenski gospodarski razvoj in blaginjo prebivalcev v naslednjih letih? Predvidevamo, da je mogoče s predlaganimi reformami bistveno pospešiti gospodarsko rast s sedanjih 3-4% na 6-7%. To seveda pomeni, da bodo tudi naše plače in pokojnine letno rasle za 2-3% hitreje kot doslej, ali če hočete, da se bo življenjski standard v Sloveniji povzpel na povprečno raven članic EU kakih pet let prej, kot bi se sicer. Če Sloveniji uspe takšen razvojni preboj, kot je denimo uspel Finski, bo Slovenija zelo kmalu postala tako socialna in bogata država, kot so skandinavske države. Kako argumentirate nasprotovanje sindikatov? Gre za politične ali strokovne argumente? Sindikati so že v svoji osnovi politično motivirani in uporabljajo enake metode delovanja kot politične stranke. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, kjer so se namesto konkretnih izračunov oziroma soočenj argumentov posluževali predvsem demagoške retorike. Gre pač za legitimno obliko njihovega boja, do katerega imajo vso pravico. Vendar se pravi napredek ne dogaja na ulici, temveč v pogajanjih med partnerji na podlagi konkretnih dejstev in argumentov. Ta del je še pred nami. Veliko je bilo povedanega in napisanega o enotni davčni stopnji (EDS). Kateri so glavni pozitivni in kateri možni negativni učinki? Predvsem je pomembno, da EDS prinaša bistveno poenostavitev davčnih postopkov zaradi poenotenja davčne osnove in zaradi odprave številnih davčnih anomalij, kot so številne olajšave, oprostitve, ki so se nabrale v davčnem sistemu skozi desetletja. Pomembno je, da je v sistemu EDS tako podjetjem kot posameznikom mogoče bistveno bolj enostavno opraviti davčne postopke, s tem pa tudi skrajšati procedure in narediti davčno upravo prijaznejšo do zavezancev. Za fizične zavezance je pomembno predvsem to, da bodo najverjetneje oproščeni vlaganja davčnih napovedi, razen če pridobivajo dohodke tudi v tujini. Druga pozitivna prednost EDS pa je znižanje stroškov dela za podjetja zaradi znižanja davčnih stopenj, kar bo podjetjem omogočilo, da tako sproščena sredstva vložijo v odpiranje novih delovnih mest, v nove investicije in v vlaganja v raziskave in razvoj. Zaradi specifičnega, slovenskega načina uvedbe EDS, bi se naj socialne razlike po davčni reformine povečale, saj poskušamo zadržati neto plače na enaki ravni kot do sedaj. Je pa zaradi izpada proračunskih prihodkov zaradi zmanjševanja davkov seveda potrebno bolj obdavčiti porabo in luksuzno premoženje. V javnosti je bilo veliko govora o podražitvi hrane, zdravil, stanovanj itd. zaradi uvedbe enotne stopnje DDV. Kolikšne bodo po vaših ocenah podražitve in kako jih bo možno ublažiti? Prvo, kar je potrebno vedeti, je, da se stanovanja ne bodo podražila zaradi te davčne reforme, ampak bi do dviga znižane stopnje DDV na gradbene storitve prišlo že po obstoječem zakonu o DDV. Do konca leta 2006 je namreč Slovenija po dogovoru z EU upravičena zaračunavati znižano stopnjo DDV na gradbene storitve, po tem prehodnem obdobju pa bo z znižano stopnjo DDV obdavčena le gradnja socialnih stanovanj. Drugič, možno je, da zaradi dviga znižanje stopnje DDV na normalno stopnjo 20% pride tudi do dviga cen hrane in zdravil ter kulturnih storitev, vendar je konkretno zvišanje cen odvisno od stopnje konkurence na trgu. Po naših izračunih bi lahko dvig znižane stopnje DDV vplival na zmanjšanje kupne moči plač tistih z minimalnimi dohodki za največ 3.8%. Vendar pa smo pripravili socialni korektiv v obliki povečanja splošne olajšave, s katero bi se neto plače, pokojnine in socialne pomoči povečale vsem za približno 3.000 tolarjev, s čimer bi več kot nadomestili zmanjšanje kupne moči plač zaradi dviga cen. Katere poenostavitve davčnega postopka, ki jih predlagate, bodo državljani najbolj občutili? Najbolj se bodo državljani razveselili dejstva, da jim ne bo treba vlagati davčnih napovedi, razen če pridobivajo dohodke tudi v tujini ter da bodo njihove vloge bistveno hitreje rešene kot sicer. V Estoniji denimo traja postopek od vložitve davčne napovedi do izdaje odločbe le pet dni, pri nas pa kar nekaj mesecev. Upamo pa seveda tudi, da bo davčna uprava postala bolj prijazna do vseh zavezancev. Kateri so ukrepi za zagotovitev vzdržnosti prehoda na nov davčni sistem? Socialne razlike bi se naj po davčni reformi ne povečale, saj poskušamo zadržati neto plače na enaki ravni kot doslej. Hkrati predvidevamo, da bi splošno olajšavo, torej neobdavčeni del dohodka, dvignili za toliko, da bi se neto plače, pokojnine in socialne pomoči povečale vsem za približno 3.000 tolarjev, s čimer bi več kot nadomestili zmanjšanje kupne moči plač zaradi dviga cen. Kateri so glavni ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti podjetij? Kot sem že omenil, je pomembno predvsem to, da podjetja razbremenimo tako z administrativnega kot tudi davčnega vidika, hkrati pa podjetjem s svežimi idejami damo možnost pridobitve razvojnih sredstev iz tehnološkega sklada ter skladov rizičnega kapitala. Pomembno je tudi, da bistveno poenostavimo postopke za pridobitev in uporabo zemljišč v poslovne in stanovanjske namene. Kako boste preprečili nepravilnosti na področju javnega naročanja, da se ne bi, tako kot v času prejšnje vlade, favoriziralo določenih ponudnikov in vzpostavljalo konkretne povezave iz monopolov v posameznih panogah? Predlagali smo izvedbo centraliziranega javnega naročanja, kar omogoča doseganje bolj ugodnih pogojev, hkrati pa tudi boljši nadzor nad postopki in izbranimi ponudniki,.. Kateri so predlogi ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU? Glede učinkovitejše porabe sredstev predlagamo najprej izoblikovanje razvojnih prioritet ter določitev glavnih prioritet, ki jih bomo financirali kot velike nacionalne projekte. Druga stvar pa je poenostavitev postopkov za pridobitev in črpanje EU sredstev ter centralizacija odločanja in vodenja teh postopkov v okviru ene institucije. Menimo, da bo tako Slovenija bistveno uspešnejša pri črpanju EU sredstev ter bistveno bolj učinkovita pri financiranju naših glavnih razvojnih prioritet. Kako si predstavljate umik države iz gospodarstva? Pomembno je, da se država umakne iz aktivnega lastniškega upravljanja podjetij in da se s tem dvigne učinkovitost njihovega poslovanja na evropski nivo. V ta namen je potrebno privatizirati velika podjetja v državni lasti, kot so NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav, Telekom, elektroenergetska podjetja itd., dodatno pa je potrebno, da oba paradržavna sklada KAD in SOD odprodata velike lastniške deleže v večini slovenskih podjetjih in postaneta zgolj portfeljska lastnika brez možnosti aktivnega upravljanja podjetij. Prizadevamo si, da bi umik države iz gospodarstva potekal na čim preglednejši način, da ne bi bili prizadeti niti majhni delničarji niti davkoplačevalci ter da bi dobili čim bolj razpršene lastnike. Katere spremembe prinašajo reforme študentom? Reforme prinašajo predvsem bistveno več denarja za visoko šolstvo, možnost ustanavljanja novih univerz, večjo dostopnost do študija, bolj kvalitetne študijske programe ter nove štipendijske sheme za študij deficitarnih poklicev, kot so naravoslovje in tehnične vede. Predvsem želim poudariti večjo dostopnost do študija vsem, ki si želijo študirati, saj se bo število študijskih mest povečalo, uvedli naj bi nove štipendije. Študij naj bi ostal še naprej brezplačen za vse študente, le tisti, ki bodo po študiju dobili nadpovprečno dobro plačana delovna mesta, naj bi po končanem študiju del teh sredstev, ki jih je družba vložila v njihovo izobraževanje, postopno odplačali ter tako omogočili tudi novim generacijam brezplačen študij. Ali reforme ukinjajo študentske bone, študentske subvencije in študentsko delo? Nikakor ne. O študentskih bonih za prehrano, o subvencioniranem prevozu ali bivanju v predlogih reform ni niti besedice, zato ne vem, od kod študentskim voditeljem takšne trditve. Tudi študentskega dela reforme ne ukinjajo, pač pa le za malenkost znižujejo splošno olajšavo za študentsko delo ter tako zmanjšujejo možnosti zlorab. Do sedaj so zaradi bolj ugodnega davčnega statusa mnoga podjetja zlorabljala študentsko delo in svoje zaposlene plačevala prek fiktivnih študentskih napotnic. Tako seveda pridemo do tega, da preko 8.000 študentov na leto zasluži več kot 2 milijona tolarjev, nekateri pa celo do 8 milijonov in da se prek študentskih servisov obrne okrog 80 milijard tolarjev na leto, torej okrog 1.2 odstotka BDP. Bodo po uveljavitvi reform lahko študirali tudi tisti, ki prihajajo iz socialno najbolj ogroženih družin? Seveda, saj kot sem že navedel, reformni predlogi omogočajo, prvič, ustanavljanje univerz tudi v posameznih regionalnih središčih, torej bliže domu, s čimer se tudi stroški bivanja bistveno zmanjšajo. In drugič, reforme prinašajo tudi ustanovitev posebnih štipendijskih shem, ki naj bi prek diferenciranih višjih štipendij spodbudile predvsem študij deficitarnih poklicev, kot so tehnične vede in naravoslovje. Kateri so ukrepi, ki bi lahko znižali brezposelnost? Za bolj učinkovito zniževanje brezposelnosti predlagamo ustanovitev posredovalnic dela, ki bodo omogočale hitrejše in bolj fleksibilne oblike zaposlitve. Hkrati predlagamo tudi reformo socialnih transferjev, katere osnovni namen je povečati motivacijo brezposelnih k aktivnosti. Gre za to, da posameznika spodbudimo, da se zaposli in s tem poveča svoje dohodke in ga pri tem ne demotiviramo z odvzemom določenih socialnih pomoči, kot je subvencionirana cena vrtca ali prehrane otrok v šoli itd. Dodatno pa je treba vedeti, da se bo z uspešnostjo reform povečevalo tudi število novih delovnih mest in s tem seveda možnosti zaposlitve. Ali mislite, da lahko naši mladi, ki končajo študij, po znanju konkurirajo kolegom, ki prihajajo iz držav, kjer socialne probleme študentov rešujejo s šolninami, ne pa s študentskim delom? Problem študentskega dela v Sloveniji je predvsem ta, da mlade demotivira od resnega študija in da študentje več časa porabijo za pridobitno dejavnost kot za študij. Mnogi študenti izjemno podaljšujejo študentski status in se poskušajo zaposliti čim kasneje, da bi lahko čim dlje uživali beneficije, ki jim jih ponuja možnost študentskega dela. Zaradi tega je povprečni čas trajanja študija v Sloveniji bistveno daljši od povprečja v EU. Nemčija se je tega problema lotila z uvedbo šolnin, mi pa se ga bomo morali prek redefinicije davčnega statusa študentskega dela tako, da bo še vedno omogočal pridobitev sredstev tistim z nižjimi dohodki, vendar pa bo zmanjšal možnosti zlorab. Ali bi po vašem predlogu v zakonu o dohodnini osebne olajšave (npr. za invalide) in oprostitve plačila dohodnine (npr. denarne pomoči zaradi naravnih nesreč) ostale? Osebne olajšave za invalide seveda ostanejo nespremenjene, glede oprostitev plačila dohodnine za razne subvencije in transferje pa bomo morali najti rešitev, ki bo obdavčevala vse prihodke, vendar po nizki stopnji. Pojavljajo se mnenja, da bi bilo bolje namesto obdavčitve nepremičnin obdržati prispevek za stavbno zemljišče, katerega višina bi bila enakovredna izdatkom, ki ga občina namenja za infrastrukturo, ki viša vrednost nepremičnin na tistem območju. Kako to komentirate? Nadomestila za stavbna zemljišča so že vrsta davka na nepremičnine, vendar so zelo različno urejena po posameznih občinah. Menim, da je tukaj potrebno poenotenje. Pomembno pa je, da davek na nepremičnine še naprej ostane občinski proračunski vir in da lahko posamezne občine z diferenciranjem davčnih stopenj tudi aktivno vplivajo na privabljanje, denimo investitorjev, ki bodo odpirali nova delovna mesta v lokalnem okolju.