Refleksija na obdobje komunizma in čas osamosvajanja

Predsednik SDS Janez Janša je bil gost 5. Evropskega večera Lojzeta Peterleta. Sogovornika sta spregovorila o mnogih zanimivih temah, med drugim tudi o začetkih politične poti predsednika SDS in časih slovenske osamosvojitve. Predsednik SDS je uvodoma spregovoril o dojemanju druge svetovne vojne v svoji mladosti. Pojasnil je, da je bila to doma precej časa prepovedana tema. »Jaz sem sicer enkrat na podstrešju nekje za tramom našel knjigo o turjaških žrtvah s slikami tistih, ki so bili pobitih na Turjaku, s tem, da je bilo pol strani iztrganih, pa ne vem zakaj. In ko sem potem mamo vprašal, zakaj je to tam za tramom, je rekla to ni zate in naslednji dan tega seveda ni bilo več«.Očetovo zgodbo je spoznal šele leta 1988 po prihodu iz zapora, ko mu jo je oče sam razložil. Pred tem mu je mama na to že namignila, a ko je povprašal po detajlih, je dejala naj o tem povpraša očeta. »A ko sem vprašal njega, sploh ni želel govoriti o tem,« se spominja Janša.Zanimivi so tudi njegovi politični začetki: »V gimnaziji me je ravnateljica določila, da bom predsednik mladinske organizacije. Tisto leto, ko je bil potres na Kozjanskem, sem bil v brigadi Rdečega križa, ki je pomagala obnavljati Kozjansko. To je bil verjetno kriterij, na podlagi katerega so prišli do mojega imena«.Dejal je, da je takratna mladinska organizacija nekako shajala do tiste točke, ko so pripravili znano gradivo o podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tam so naivno napisali nekaj o tem, kako bi morali biti odnosi v vojski drugačni, kako bi moral biti dovoljeno tudi ugovor vesti oz. možnost civilne službe. »Reakcija je bila strašna, Udba je pobirala po občinah tisto gradivo, vseh 64 kopij so pobrali, začela so se zasliševanja, izključevanja iz Partije. Takrat je prišlo do kompletne menjave mladinskega vodstva v Sloveniji,« se je spomnil predsednik SDS.Spregovoril je tudi o svojih političnih izkušnjah iz Partije: »Jaz sem takrat naivno verjel, da je to delo za skupno dobro, da se Partija bori proti krivicam, da je tako, kot piše v programu in do tega dogodka s tem gradivom za podružbljanje ljudske obrambe se mi niti ni zdelo, da je v ozadju inštrumentarij boja za oblast in zatiranje drugače mislečih,« in dodal: »Šele potem, ko vidiš kako neka čisto dobronamerna beseda sproži nek strašen pogrom, začneš globlje o tem razmišljati«. Takrat je naletel tudi na Kavčiča in je z njim v času, ko je bil urednik Časopisa za kritiko znanosti, opravil tudi intervju, ki pa zaradi zavlačevanja ni izšel, dokler Kavčič ni umrl.Zanimiva so bila njegova razmišljanja o procesu proti četverici. V tem okviru je izpostavil tacensko zgodbo. Pri tem je šlo za magnetogram predavanja, ki sta ga imela Milan Kučan in Tomaž Ertl v Tacnu nekaj mesecev pred aretacijo. »Iz tistega magnetograma se vidi, kaj se je pripravljalo in zakaj se je šlo v ta proces. To je bila akcija, ki je bila skrbno načrtovana in je bila vanjo vključena celotna slovenska politika,« je dejal Janša in pojasnil: »Želeli so ubiti dve muhi na en mah; po eni strani dokazati Beogradu, da v Sloveniji izvajajo enako ali pa še bolj rigorozne ukrepe proti kritikom režima, po drugi strani pa so hoteli zastrašiti takrat nastajajočo opozicijo«. Janez Janša je bil v tistem času prikladna tarča, saj je pisal o vojaških zadevah, čeprav je veljalo, da lahko kritiziraš tudi Partijo, vojske pa ne, saj je bil to Rubikon, ki ga ni bilo dovoljeno prestopiti.Razblinil je tudi nekatere iluzije o enotnosti pred osamosvojitvijo Slovenije: »Če preberete nekatere komentarje ali poročila v slovenskem časopisju od 23. maja do 10. junija 1991, lahko vidite, da takrat ni bilo nobene enotnosti, kako se bomo skupaj branili, bilo je kup obtoževanja v tem smislu, kako pehamo narod v nesrečo«. V tistem času smo bili tudi priča poskusom, da se Demosovo vlado zamenja: »Takrat je prišel v Ljubljano predsednik zveznega izvršnega sveta Marković, ki se je poleg z vlado sestal tudi z opozicijo. Njegov sekretar za informiranje je po razpadu Jugoslavije napisal spomine in tam opisuje sestanek s takratno našo opozicijo, z Ribičičem, Školčem, Žakljem in še nekaterimi, ki so se pogovarjali, kako narediti zamenjavo vlade pred 26. junijem,« je še dejal Janša.Iz tega je več kot očitno, da so takrat razmišljali kako doseči, da ena od Demosovih strank ali razpade ali jo potegnejo iz koalicije. Na ta način bi vlada izgubila večino, opozicija bi vložila nezaupnico in izvolila drugo vlado, od osamosvojitve pa ne bi bilo nič.