Referendumska zahteva na Zakon o izvrševanju proračuna predstavlja problem pravočasnosti izplačila plač v javnem sektorju
petek, 21. 12. 2012V skladu s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu, ki jo z zadostnim številom podpisov 12. decembra predložil sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je predsednik Državnega zbora določil koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. V zvezi z omenjeno pobudo je skupina 46 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom predložila predlog sklepa o zahtevi Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na seji predstavil dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice. Pred približno 14-imi dnevi smo imeli proračunsko sejo, kjer smo sprejemali proračuna za naslednji dve leti in pa seveda Zakon o izvrševanju proračuna. Vsi akti so bili sprejeti z več kot večino vseh poslancev. Vendar so ti akti šli preko določene procedure, tako v Državnem svetu, kot tudi po civilnem delu družbe. Vložena je referendumska zahteva sindikata poklicnega gasilstva na Zakon o izvrševanju proračuna in s 1. 1. nam grozi, da bosta proračuna za naslednji dve leti neoperativna, kajti možno bo le začasno financiranje, in to le za namene v sorazmernem delu, za namene, ki so bili opredeljeni v proračunu za letošnje leto, novih obveznosti zaradi tega ne bo možno sprejemati, kar tudi pomeni, da se nobeni novi nameni iz proračuna za prihodnje leto ne bodo mogli začeti izvajati. Večji del ali pa velik del teh investicij, tudi drugih projektov je vezanih tudi na evropska sredstva.
Vložena zahteva Sindikata poklicnega gasilstva, ti sindikati so vklopljeni v sindikate javnega sektorja, predvsem javnemu sektorju, pa tudi javnemu zavodu RTV grozi, da bo ostal brez približno 80% mesečnih prihodkov. Tolikšen delež v strukturi prihodkov RTV znaša namreč RTV naročnina, ki je določena v tem zakonu za naslednji dve leti in z referendumsko zahtevo se to blokira in tega prihodka tudi ni možno zaračunavati, ker ni pravne podlage. Se pravi, za vsak mesec bo RTV prikrajšana za približno 80% prihodkov in toliko mesecev, kolikor dlje bo ta blokada trajala, tolikokrat se bo ta 80% izpad prihodkov, znaša pa približno 8 milijonov evrov mesečno, ponovil.
Sindikati Radiotelevizije in tudi Sindikati novinarjev, ki so na nek način vklopljeni v ta Sindikat javnega sektorja so, mislim da včeraj, na vodje poslanskih skupin in predsednika Državnega zbora naslovili pobudo, da bi z nekim by-passom poskušali rešiti ta problem po 1. 1., ki je nastal z vložitvijo te referendumske pobude. Vendar bi rad odgovoril tudi na to, kajti na tak način te stvari ni možno urediti, kot predlagajo, da bi zdaj v nekem drugem zakonu to uredili. Tu se nam ponovi zgodba iz obravnave ZIPRA, ko se je poskušalo z nekim by-passom urediti neke določbe ZUJF-a, pa je Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da na tak način ni možno obiti zakona, ki je v postopku in ureja isto družbeno razmerje. V tem primeru te pobude se dogaja ravno enako. Na tak način, kot predlaga Sindikat novinarjev Slovenija, Sindikat RTV in še kdo, te zadeve ni možno urediti, dokler postopek glede zakona o izvrševanju proračuna na Ustavnem sodišču ni zaključen. Če bo Ustavno sodišče dovolilo referendum in bo zakon zavrnjen, tega eno leto ne bo možno na tak način urediti, ker je to pač tudi tu zavrnjeno. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, da bi se sindikati RTV, ki so v tej asociaciji Sindikatov javnega sektorja, v isti asociaciji, kot je Sindikat poklicnega gasilstva, najlažje dogovorili med sabo in tudi to zahtevo za referendum umaknili.
Kot rečeno, pobudo za referendum je vložil Sindikat poklicnega gasilstva, glavni komentator te vložene referendumske zahteve je gospod Branimir Štrukelj in kljub temu, da je zelo pogost gost na Radioteleviziji ga nihče izmed novinarjev ne vpraša, kako bo rešil ta problem z blokado RTV prispevka. In očitno je da v tem konkretnemu primeru, da je bil Sindikat poklicnega gasilstva uporabljen samo za to, da je prinesel podpise v Državni zbor in ne za zastopanje in komentiranje vložene pobude in tudi dajanja odgovorov na to.
Se pravi, drugi problem, ki ga prinaša ta vložena referendumska pobuda je problem pravočasnosti izplačila plač v javnem sektorju. Na to je opozoril že minister Šušteršič In to je morda še precej hujši problem, kot se na prvi pogled zdi, kajti takšni zamiki povzročijo veliko težav tudi pri vseh tistih, ki bodo imeli zaradi zamika pri plačah tudi težave zaradi zamika plačila nekaterih drugih obveznosti, ki jih poravnavajo ob tem, ko dobijo plačo. Skratka, gre za težavo, ki povzroča veliko nezadovoljstvo predvsem v javnem sektorju, kajti na izvrševanje proračuna smo vezani vsi, ki nas ta zakon pokriva. In Zakon o izvrševanju proračuna je ključni zakon za vse tisto, kar je zajeto v tem proračunu.
Kot rečeno, pobudo je vložil Sindikat poklicnega gasilstva. Ni znano, da bi na kakršenkoli način sindikat poklicnega gasilstva v tem času organiziral zbiranje podpisov za zahtevo po referendumu po šolah, vrtcih, tudi na stojnicah ne. In to kaže pravzaprav na aktivnost, ki je bila izvedena precej konspirativno in tudi na neobičajen način. To kaže, da prihaja tudi med sindikalnimi centralami verjetno do neke vrste posojanja podpisov, da se lahko izpolnijo pogoji za vložitev teh zahtev. To se mi zdi neobičajno in mislim, da tudi ni korektno.
Da se bo zastavil nek problem pri ključnih aktih države za naslednje leto, proračuna to zagotovo sta, je nakazovalo že dogajanje v Državnem svetu, ko je bila zadnji dan, ko je še lahko zasedal, na zahtevo Branimirja Štruklja sklicana seja Državnega sveta, kjer so glasovali o možnosti veta na ta zakon. Skratka, očitno je, da se veliko teh mehanizmov skuša vključiti v postavljanje blokad v državi. In glede na to, da se je v to verigo postavil tudi Državni svet, se mi zdi izredno problematično. Namesto da bi Državni svet prejšnjega sklica bil eden tistih, ki bi generiral reševanje problemov, ki so nastali po slabi zapuščini prejšnje vlade, se je pravzaprav postavil v vlogo, da je poskus reševanja še dodatno zablokiral. Že to, da bi se Državni svet sploh poigraval z mislijo, da bi na Zakon o izvrševanju proračuna izglasoval veto, je problem. Še večji problem je to, da je odprl razpravo o potencialnem vetu na izvrševanje proračuna. To zagotovo ni ostalo neopaženo, ne doma ne zunaj, in še precej slabše sporočilo bi bilo, če bi bil ta veto tudi dejansko izglasovan. Očitno je, da prejšnji sklic Državnega sveta ni bila institucija, ki bi delovala v smeri odpravljanja krize, pač v smeri poglabljanja krize. In kot tak je na nek način tudi soodgovoren za razmere, ki so.
Celoten Zakon o izvrševanju proračuna zagotovo ni v neskladju z ustavo. Če kdo tako misli, potem misli zagotovo narobe. Dopustno je, da je morda kakšna posamična določba Zakona o izvrševanju proračuna neskladna z ustavo, vendar se to da urediti na drugačen način.
Zagotovo je ustavna presoja posamezne določbe mnogo primernejši način za sanacijo eventualno kakšne napake v Zakonu o izvrševanju proračuna kot pa totalna blokada z vložitvijo zahteve za razpis referenduma. In tukaj bi rad povedal, da tisti, ki poskušajo reševati po njihovem mnenju neka neustavna stanja, bi morali uporabiti le sredstva, ki so za odpravo takega problema sorazmerna in zahteva za referendum je v tem primeru nesorazmerna.
V obrazložitvi naše zahteve za ustavno presojo referenduma imate navedene številne razloge, zakaj je to potrebno in kaj blokada povzroči. In teh razlogov ne bom posebej našteval, ker jih lahko preberete in tudi komentirate. Vsekakor pa velja pozvati pobudnike zahteve za referendum, da ponovno razmislijo o tem ali je ta zahteva sorazmerna. Predlagam, da to pobudo umaknejo, da sprostijo izvrševanje proračuna v polnem obsegu, ne samo v obsegu začasnega financiranja, in da morda presodijo, katere so tiste določbe, ki so po njihovem mnenju neustavne in sprožijo za te določbe ustavno-revizijski postopek. To bi bila normalna reakcija. In jaz upam, da bo pred koncem leta morda taka odločitev tistih, ki so vložili zahtevo, tudi sprejeta. Sicer pa predlagam, da podprete pobudo za ustavno presojo. Hvala lepa.