Recimo nasilju nad ženskami odločen »NE«

Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in sicer na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti, leta 1981. V Sloveniji smo ta dan prvič obeležili leta 1994. Nasilje nad ženskami je ena najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Žal smo v naši družbi še vedno priče neenakovrednih družbenih odnosov med spoloma, kar seveda izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Ob današnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskami si lahko zastavimo vprašanje, ali ženske vemo ali znamo oceniti to nasilje, ki se kaže v različnih pojavnih oblikah: nasilje v družini, spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, trgovina z ženskami in deklicami, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih in še bi lahko naštevali. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki mu ponavadi sledi še fizično in spolno nasilje.

Eline Ruuskanen in Kauke Aromaa v študiji »Uradna zbirka podatkov o nasilju v družini v državah članicah Sveta Evrope« izpostavljata, da sodstvo, policija in socialne službe, redko zbirajo podatke o nasilju nad ženskami, zaradi česar ostaja nasilje nad ženskami v javnem upravnem sistemu nevidno. Podobno je tudi v Sloveniji. Strokovne institucije (zdravstvene, socialne, pravosodne, izobraževalne, policija) podatkov o nasilju v družini ne vodijo koordinirano, zato je spremljanje pojavnosti nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih precej omejeno.

Vedno pogosteje se srečujemo tudi z nasiljem nad invalidnimi osebami, tako v zasebnem življenju, kot tudi v partnerskih odnosih. Nasilje nad invalidi v našem prostoru je običajno prikrito in se dogaja v zaprtem prostoru, ženske pa so pogosteje žrtve nasilja kot moški. Besedi »zanemarjanje« in »zloraba« pa pri nas še vedno ostajata temi, o kateri se v družbi le malokrat ali pa celo »ne govori«.

Iz najnovejše raziskave Urada za enake možnosti, ki je nastala v času, ko je urad vodila Majda Pučnik Rudl, je razvidno, da tudi v Sloveniji nismo imuni na novo pojavno obliko nasilja med mlado populacijo, to je nasilje med »zmenkanjem«. Raziskava je pokazala, da je z nekom, ki je nasilen, »zmenkalo« 10,2 % študentk in 5,9 % študentov. Sodelujoči v raziskavi so med različnimi možnimi odgovori najpogosteje navedli, da so »zmenkali« z nekom, ki je bil ljubosumen na njene oz. njegove prijatelje in prijateljice. Prav tako je pokazala, da so študenti bolj tolerantni do nasilja kot študentke ter da do nasilja med »zmenkanjem« najpogosteje pride že v prve pol leta.

V Slovenski demokratski stranki se zavedamo problematike tega vprašanja. V času vlade Janeza Janše (2004-2008), je bil sprejet sistemski Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki opredeljuje tudi ukrepe za preprečevanje nasilja. Članice SDS ves čas opozarjamo, da je treba ženskam, ki so žrtve nasilja, zagotoviti vso strokovno pomoč in varno okolje, kamor se lahko zatečejo v primeru, da so izpostavljena nasilju. Žal ugotavljamo, da je v Sloveniji le 15 varnih hiš, kar je odločno premalo. Zato bomo tudi v prihodnje svoje aktivnosti usmerile v ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih, posebno pozornost pa bomo namenile tudi tematikam nesprejemljivosti nasilja, nenasilnim načinom reševanja konfliktov, razvoju osebnih in družbenih vrednot in vključevanju le-teh v izobraževalne programe ter spoštovanju človekovih pravic.

Sonja Ramšak
podpredsednica SDS