Rebalans proračuna predvideva 52 milijonov evrov manj za ceste

Zamaknila se bo tudi gradnja železniške infrastrukture Na izredni seji so poslanke in poslanci razpravljali o rebalansu proračuna za leto 2010. O rebalansu je razpravljal tudi poslanec SDS dr. Peter Verlič.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.DR. PETER VERLIČ: »Hvala lepa. Spoštovani. Leta 2007 je vlada Janeza Janše sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. To je bila resolucija, v kateri sta bila dva nosilna projekta tudi finančno najtežja. Eden je bil gradnja in modernizacija železniškega omrežja v Republiki Sloveniji do leta 2023 z gradnjo visoko zmogljivostnih železniških prog na obeh koridorjih, petem in desetem. Drugo seveda dokončanje avtocestnega programa na odseku Phyrnske avtoceste od Slivnice, pa potem do Dražencev in naprej do Gruškovja. Pa seveda ta manjkajoči primorski ipsilon Postojna-Divača do Jelšan in meje z Republiko Hrvaško naprej proti Reki, kot seveda tudi vse razvojne osi. Poleg te nosilne resolucije so bila seveda pripravljena vsa strokovna izhodišča, ki so časovno določala potek priprave dokumentacije in pa seveda potem tudi samo gradnjo, da bi ta največji investicijski projekt, ki ga seveda država Slovenija potrebuje, če ne želi zaostati za konkurenčnostjo ostalih držav članic Evropske unije in če se želi vpeti v evropski prostor, seveda tudi mora napraviti.Ko je prišlo do zamenjave vlade je novi prometni minister zelo optimistično v eni izmed svojih prvih izjav po nastopu mandata celo dejal, ne, mi bomo pospešili zamujeno. Mi bomo pospešili zamujeno in seveda s temi vlaganji nadaljevali in ne samo nadaljevali, nadgradili, več denarja bo namenjenega, predvsem pa je naša prioriteta gradnja železniških povezav. Vsaj z moje strani, pa tudi strani mojih poslanskih kolegov na Odboru za promet s tem nismo imeli nobenega problema. Kajti, če kje, potem se zavedamo, da to potrebujemo in tukaj smo vedno rekli, tukaj bomo konstruktivni, samo, da uspe projekt. In to se seveda je tudi odrazilo v proračunih 2009 in tudi potem teh rebalansih z več sredstvi, tudi v teh zadnjih za 2010. In torej h temu ni več kaj dodati do današnjega rebalansa, ki ga imamo na mizi.Danes je Ministrstvo za promet tisto, ki izgublja na račun tega, da ujamemo te makroekonomske kazalce, da ujamemo proračun, izgubilo največ. Izgublja sto osemdeset milijonov evrov v celoti, od tega šestindevetdeset milijonov za investicije v železniško infrastrukturo in okoli dvainpetdeset milijonov za investicije v cestno infrastrukturo. In spoštovane kolegice in kolegi preberite si magnetogram zadnjega Odbora za promet, ki je zvenel žalostno. Preberite si ga, zelo žalosten je bil predsednik Odbora za promet, gospod Janko Veber. V celoti je rekel, kot odbor, tega ne moremo sprejeti, tega znižanja. Še bolj kritičen je bil kasneje potem tudi direktor direkcije za ceste, ki je seveda lepo povedal, to ne gre več za stagnacijo, to gre za zniževanje. Ne gre več samo za 10% projektov, gre za osemsto projektov, ki se znižujejo. Poglejte proračunske postavke, prej je zelo slikovito kolega Pukšič razložil te postavke. Vi imate na področju cest ogromno postavk po petsto evrov, ki so samo zato petsto evrov navedene, pa so resni projekti preplastitev, ki terjajo milijone evrov samo zato, da so ostali znotraj rebalansa, da je postavka na nek način živa. Itak vemo, da se bodo vsi ti evri premaknili naprej.No in zdaj smo pri tistem, ne bo držalo, da je kriva svetovna kriza, da se ne morejo veliki državni infrastrukturni projekti v tej državi izvajati. Ne bo držalo, lahko bi se ampak se premikajo v prihodnost. In zdaj se moramo vprašati zakaj se premikajo v prihodnost? Najbrž ne zaradi svetovne krize, premikajo se v prihodnost zato, ker ostali postopki, ki bi morali biti ob tem vzporedno teči, ne tečejo. In tukaj vemo, da je razlog za to, da stvari ne gredo naprej, da investicije ne potekajo, da ni možno s projekti nadaljevati, prepočasno umeščanje tras v prostor. Bil je obljubljen zakon o hitrejšem umeščanju linijskih objektov v prostor; veste kdaj je bil obljubljen? Obljubljen je bil konec leta 2009. Tako kot je bil obljubljen nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture konec leta 2009, tako kot je bil obljubljen tudi nacionalni program za avtoceste in za državno cestno omrežje. No zdaj se že pomikamo počasi proti drugi polovici leta 2010.In jaz mislim, da ni razlog za to, da se investicije v železniško infrastrukturo in pa v cestno omrežje ne izvajajo vsaj v te razvojne osi. Ni razlog v svetovni gospodarski krizi ampak v preprosto prepočasnem umeščanju tras v prostor oziroma v prepočasnem delu ljudi na resornih ministrstvih. Zato pa je potem seveda bilo dobrodošlo, da se vse te velike denarje, ki so bili rezervirani lahko preprosto s teh investicijskih projektov vzame, vendar ne pozabimo, da takšno premikanje projektov, vsaj gradnja železniške infrastrukture, pomeni da železniška infrastruktura ne bo dokončana leta 2023, da bo dokončana, ne vem morda leta 2030 ali pa še kasneje in da zato ni kriva svetovan finančna kriza ampak je krivo prepočasno delo na ministrstvih in seveda dobrodošlo pa je seveda zdaj ta denar iz investicij vzeti in potem seveda ne moremo govoriti o tem, da gre za razvojen in investicijski proračun, če pa glavne investicije, ki jih potrebujemo, praktično v tem trenutku stojijo oziroma ne stojijo, premikajo se v prihodnost in tako kot se lahko bere te načrte razvojnih programov, je dejansko velika večina investicij, imela svojo realizacijo po letu 2012, ko pa bo seveda odgovornost za vodenje vlade imela seveda neka druga koalicija, bremena se pa že zdaj nalagajo in pravzaprav se nam zdi to velika škoda.Škoda, da ta slogan, ki si ga je minister za promet, Patrick Vlačič zadal, da bodo pospešili zamujeno, Vlada, koalicija, da pravzaprav zdaj več se ne pospešuje, ampak, da se samo zamuda povečuje in s te strani smo lahko kot državljani te države kar razočarani. Seveda pa zraven smo lahko še dodatno bolj razočarani, ker ob tem, ko se nam investicije zamikajo, ko čakamo na boljše železniške povezave, bomo seveda plačevali zaradi trošarin najdražji bencin v soseščini. No, vinjete imamo že tako ali tako za 70% podražene. Seveda pa tisto, kar morda ne sodi v ta proračun, ampak bo vendarle sodilo tudi kasneje, kmalu pa v poroštvo, da pa v teh časih nameniti 153 milijonov za razvijanje elektronskega sistema cestninjenja za cestninjenje osebnih vozil v prostem prometnem toku, ki ga ta hip še nobena država v okviru Evropske unije ni razvila, ob tem, ko nam vse investicije stojijo v železniška in cestna omrežja dati 153 milijonov kar takoj že poroštva za cestninjenje, oprostite, to pa je projekt, ki se ga lahko brez skrbi zamakne v prihodnost. Hvala.«