Rebalans pripravljen na nerealnih osnovah
petek, 2. 7. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik vlade, članice in člani vlade, kolegice in kolegi! Pred nami naj bi bil, kot je dejala sama vlada, prvi protikrizni proračun oziroma rebalans proračuna. Če bi vlada v lanskem letu, ko smo sprejemali oziroma, ko ste sprejemali prvi rebalans proračuna za leto 2009, predlagala znižanje izdatkov oziroma odhodkov za 600 milijonov evrov, potem bi lanskega marca lahko pritrdili tej trditvi in 600 milijonov v lanskem proračunu manj odhodkov bi se verjetno slovenskemu gospodarstvu poznalo, posledično bi se tudi v proračun nateklo več. V juliju leta 2010 pa je ob situaciji, v katero smo prišli v tem času, to izrazito premalo. Če pogledamo prihodke in odhodke državnih proračunov od leta 2008 do leta 2010, ki jih imate tudi na zaslonu, potem vidimo, da je kljub temu, da je ta vlada govorila o protikriznem ravnanju, zgolj višala odhodke proračuna. Če so bili odhodki proračuna v letu 2008, ko naj bi bilo to še leto konjunkture, 8 milijard 400 milijonov, so danes predlagani odhodki s tem rebalansom, ki naj bi bil protikrizen, skoraj 10 milijard oziroma 9 milijard 800 milijonov. Ob tem, da so prihodki predvideni v višini 8 milijard 100 milijonov, v proračunu leta 2008 pa so bili celo nekoliko večji.
Vlada predvideva milijardo 700 milijonov primanjkljaja, s tem, da je to izjemno optimistična ocena, ki seveda ne bo dosežena. V odstotkih naj bi bil to 5% proračunski primanjkljaj. Urad Vlade Republike Slovenije za statistiko pa je dva dni nazaj postregel s podatkom, da je bil v prvem kvartalu letos proračunski primanjkljaj 9,6% bruto domačega proizvoda. Torej, danes državni zbor sprejema ta rebalans proračuna na popolnoma nerealnih osnovah. Zadnji podatek je skoraj 10% proračunski primanjkljaj. Prihodkov v proračun od davka na dohodek pravnih oseb praktično ni.
Prihodek je manjši preko vseh pričakovanj. Ti podatki so znani, kljub temu pa se govori o tem, da bo proračunski primanjkljaj 5%. Jaz bi prosil, da vlada in tudi vladna koalicija upoštevajo podatke, ki so na voljo s strani njihovih uradnih institucij. Ko smo jeseni leta 2008, ko je še naša vlada imela neke tehnične pristojnosti, predlagali prvi paket protikriznih ukrepov in glede na situacijo, ki se je takrat pojavljala in podatke, ki so bili na voljo za prvo polovico leta 2008, predlagali uravnoteženje proračuna, je sedanja vlada namesto tega pohitela s prvim predlogom rebalansa proračuna za lansko leto, s katerim je povečala odhodke za 800 milijonov evrov. Toliko o tem, kdo se je zavedal, da kriza prihaja, in da kriza ne prihaja. In potem smo praktično z vsakim rebalansom odhodke zgolj večali in zdaj imamo pred seboj ta zadnji tako imenovani protikrizni rebalans, ki striže za milijardo 700 milijonov, in to ob oceni prihodkov, ki je izjemno optimistična, ki ne bo dosežen, žal. Stanje se je zaradi tega, ker se je pač v začetku lanskega leta ni koreniteje poseglo v odhodke, drastično slabšalo, še posebej se je slabšalo tudi zato, ker se na javne finance ni gledalo dinamično in se ni nič naredilo tudi zato, da bi se prihodki povečali.
Mi smo predlagali preko 100 različnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki bi okrepili tudi prihodkovno stran proračuna, z izjemo dveh, treh, ki so bili povzeti v vladnih zakonih, so bili, ne zavrnjeni, ampak ignorirani. Ko smo pred štirimi oziroma petimi meseci predlagali tisti tretji protikrizni paket, je ta državni zbor sprejel priporočilo vladi naj ga prouči. In se do njega opredeli. Od takrat je bilo verjetno kakšnih 20 sej vlade, niti na eni od teh sej ni bilo točke dnevnega reda s to vsebino. Če pogledamo mednarodno primerjavo, vidimo, da je sredi leta 2010 povprečno Evropska unija izven recesije, izven recesije je tudi evropska monetarna unija, kamor spadamo. Izven recesije so tudi države, ki so imele na začetku krize bistveno slabše izhodišče kot Slovenija, bistveno večji javni dolg, bistveno manjši manevrski prostor, vendar so sprejeli učinkovite ukrepe in danes so izven recesije na pozitivni strani gospodarske rasti. Sedaj te mednarodne primerjave, so seveda objektivne.
Gibanje bruto domačega proizvoda in rast bruto domačega proizvoda v evroobmočjih in v Sloveniji od leta 2006 do prvega kvartala letošnjega leta pač kaže te izrazite škarje, ko namesto da bi bili vsaj nekje na povprečju Evropske monetarne unije, zaostajamo za praktično toliko kot smo Evropsko monetarno unijo v razvoju prehitevali do leta 2008. Lansko leto, leto 2009 je bilo prvo leto v zgodovini slovenske države, ko Slovenija ni dohitevala povprečja razvitosti Evropske unije. To boste videli na naslednjem grafu. Bruto domači proizvod Slovenije je padel, v primerjavi s povprečjem Evropske monetarne unije za 5% v enem samem letu ni bilo leta, pa je bila cela Evropa v krizi, v istih pogojih. Pravzaprav je verjetno imela Slovenija v lanskem letu precej boljše pogoje kot pa recimo 10 let nazaj, ko ni bila niti članica Evropske unije oziroma enotnega trga, ko smo plačevali carine za evropske izdelke, niti ni bila članica evroobmočja.
Sedaj te relativne primerjave z zunanjim okoljem pač kažejo, da razlogi za takšen padec Slovenije ne morejo biti samo zunanji, da morajo biti tudi notranji. Prej smo poslušali polovico nastopov v tej smeri, kako je za to kriva prejšnja vlada. Se čudim, da je kriva samo prejšnja vlada, verjetno so bile še kakšne vlade prej, ki so tudi sprejemale zakone, s katerimi se je opredelilo fiksno porabo proračunu. Verjetno je v času našega mandata bilo nekaj odstotkov fiksne porabe določenih z zakonodajo. Večino te fiksne porabe je bilo določenih v času prejšnjih vlad, vsaka vlada je nekaj določala, nekaj spreminjala in tudi ta vlada ima vse možnosti in ima večino v tem parlamentu, da prilagaja to fiksno porabo glede na trenutno situacijo. S tem se nima smisla ukvarjati.
Zaskrbljujejo naslednji, uradni podatki Ministrstva za finance, ki govori o prihodkih države. V zadnjem obdobju, zadnjih šestih kvartalov so se praktično vsi prihodki države drastično zmanjšali z izjemo dohodnine, ki je to padlo relativno malo, kajti realna kupna moč prebivalstva v Sloveniji se tudi v lanskem letu, ko je BDP padel za desetino ni bistveno zmanjšala, ker smo jo oziroma ste jo financirali z zadolževanjem, zaradi tega je tudi od dohodnine prišlo v proračun skoraj nekoliko manj sredstev kot v letu 2008, ampak kljub tem se tudi ta prihod zmanjšuje.
Drastično se pa zmanjšujejo prihodki od trošarin kljub temu, da je ta vlada od začetka mandata trošarine na motorna goriva dvignila za 40%. Davek na dodano vrednost je v zadnjem času najbolj upadel, prispevki za socialno varnost tudi, ker je manj zaposlenih. Davek od dohodkov pravnih oseb prav tako, praktično ga v letošnjem letu ni več, mislim da se je pobralo nekaj več kot 100 milijonov v prvem kvartalu. Potem imamo tukaj tudi po podatkih Ministrstva za finance primanjkljaja oziroma presežek javnih blagajn. Ti podatki, uradni podatki slovenske vlade oziroma finančnega ministrstva, bi morali strezniti vsakogar, ki je za to govornico izgublja čas, s tem, da opisuje neko stanje, ki ga ni, ki je zgolj virtualen. To so uradni podatki in kažejo izjemne škarje med prihodki in odhodki oziroma javno finančni presežek oziroma v zadnjem času primanjkljaj v Sloveniji.
Potegnite to projekcijo za dve leti vnaprej in boste videli, v katerem scenariju ste. Sedaj posledično tudi naslednji podatki kličejo k alarmu. Gre za javni dolg oziroma za zadolževanje države in plačilo obresti. Od leta 2008 se je javni dolg izjemno povečal, Slovenija je bila rekorder v povečanje javnega dolga v lanskem letu, povečali smo ga za 59%. Na srečo se je šlo v krizo s stanjem javnih financ, ko je bila Slovenija druga najmanj zadolžena država v evroobmočjih, danes seveda ni več tam, je vedno manj manevrskega prostora.
Zadnji graf je nekoliko izven teh kategorij, govori pa o tem, kako je nesmiselno zgolj govoriti o nekih reformah in strašiti ljudi, če jih ne misliš resno izvesti ali pa, če jih ne izvedeš v realnem času. Gre za priliv starostnih upokojencev po mesecih v posameznih letih. Tukaj vidite, kako avgusta lani pravzaprav vsak mesec pomembno povečevalo število starostnih upokojencev, zaradi tega, ker so ljudje hoteli čim prej v penzijo, tudi če niso izpolnili ravno vseh pogojev, ker so pač izračunali, da se jim to bolje izplača kot pa, če bodo čakali na novo pokojninsko ureditev po obljubljeni in diskutirani pokojninski reformi. Zaenkrat smo zaradi te najave reforme dobili zgolj negativne učinke, ki kumulativno vzeto niso zanemarljivi.
Stanje je torej resno, ni ga možno zamegljevati s takšnimi ali drugačnimi izleti v preteklost ali prihodnost. Nič ne bo pomagalo takšno govorjenje, zato mi predlagamo nekaj ukrepov, ki bi že delovali, če bi bili sprejeti in bi bilo stanje boljše, zdaj pač temu ni tako. Predlagamo omejitev javne porabe in zadolževanja države, zdaj ni časa, da bi to podrobneje razlagal, smo pa včeraj objavili celoten paket teh predlogov, ki jih je sprejel naš strokovni svet. Cilj je, da v letu 2013 preidemo na 43% javne porabe v bruto domačem proizvodu, kar bi pomembno stabiliziralo slovenske javne finance in dvignilo poslovni optimizem.
Predlagamo takojšnjo zamrznitev ustanavljanja vseh novih javnih agencij in vzpostavitev stanja na tem področju na dan 1. 1. 2008, predlagamo pospešeno pripravo velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področjih infrastrukture, predlagamo ustanovitev slabe banke, v nasprotnem primeru boste lahko kar Novo Ljubljansko banko, za katero je bilo včeraj ugotovljeno, da ima najmanj 10% slabih naložb oziroma kreditov, preimenovali v slabo Novo Ljubljansko banko in ne bo treba nobene ustanavljati. Predlagamo povečanje splošne in posebne olajšave pri dohodnini, znižanje trošarin, oprostitev dohodkov od inovacij, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za 5 odstotnih točk v naslednjih dveh letih, neomejeno 40% olajšavo investiranega zneska v osnovna sredstva, neposredni in posredni proračunski uporabniki bi morali obvezno plačati blago in storitve v 15-ih dneh in tako pomembno prispevati k finančni likvidnosti gospodarstva, predlagamo povečanje olajšave na investirane zneske v raziskave in razvoj na 100% oziroma popolno oprostitev, predlagamo uvedbo pavšalne obdavčitve za samostojne podjetnike in mikro podjetja, neposredna jamstva države, predvsem za raziskovalne in razvojne projekte ter za mala in srednja podjetja, ta jamstva so zdaj še vedno posredna in so v bistvu jamstva bankam.
Predlagamo učinkovitejše delovanje in večjo podporo gospodarstvu s strani SID banke, še posebej financiranje in zavarovanje izvoznih poslov preko te družbe. Predlagamo davčne počitnice za novo ustanovljena podjetja, povečanje stopnje amortizacije, večji nadzor na trgu dela in ustanovitev sklada za odpravnine. Predlagamo tudi reorganizacijo in racionalizacijo javnega sektorja, kjer so po ugotovitvi Evropske komisije v celotni Evropi in seveda tudi v Sloveniji pomembne rezerve. Vladi tudi predlagamo, da namesto dosedanjih pavšalnih varčevalnih ukrepov, ki so prinesle dodatno administriranje, izvede program varčevanja pri materialnih in drugih stroških poslovanja v javnem sektorju, na podlagi osebne iniciative funkcionarjev oziroma upravljavcev in tudi zaposlenih, in sicer za 100 evrov na zaposlenega na leto, kar bi prineslo znatne učinke.
Predlagamo tudi, da se pomembno reorganizira sistem javnega naročanja, da se decentralizira, da se uvede materialna osebna odgovornost tistih, ki so odgovorni za poslovanje, na ta način je možno prihraniti do 100 milijonov evrov na leto v Sloveniji. Predlagamo tudi, da se namesto krčenja investicij te prerazporedijo, niso vse investicije v tem času nujne, trgovski centri in stadioni, ki pa so očitno glavna prioriteta vladne koalicije seveda ne. Krčenje investicij v tem času pa je seveda delovanje v obratni smeri, kot pa izhod iz krize.
Decembra 2008 z dopolnitvijo januarja lanskega leta, smo vladi in vladni koaliciji poslali predlog nadaljevanja projekta partnerstva za razvoj, z imenom 2 plus 10, to ime je simboliziralo takratne ambicije, da Slovenijo v dveh letih skupaj pripeljemo iz krize in potem zastavimo 10-letni razvojni program. Kljub temu, da je vlada ob začetku tega mandata obljubljala izza te govornice nadaljevanje tega projekta in sodelovanje, pošte oziroma poštarja, ki bi prinesel odgovor na ta predlog v zadnjih 18-ih mesecih na naš naslov še ni bilo. 18 mesecev že čakamo na pisni odgovor, na naš predlog, nadaljevanje projekta Partnerstvo za razvoj 2+10. Zaradi te zamude bo potrebno spremeniti naslov, dve leti je zdaj izrazito prekratek čas za izhod iz krize. Nov naslov bo verjetno 5+10, Slovenija bo potrebovala najmanj pet let, da pride nazaj na razvojni zagon, v katerem je bila nekaj le nazaj. Ampak, če bomo čakali še naprej, potem bo tudi pet let prekratek čas, prej, ko se začne, prej bodo pozitivni rezultati. Če je v 18-ih mesecih vladna koalicija prišla do drugačnega premisleka, smo tega veseli, bomo pa temu verjeli, ko bo po 18-ih mesecih odgovor prišel na naš naslov. Hvala lepa.