Rdeča zvezda je tudi simbol kršenja človekovih pravic, totalitarizma in agresije na Slovenijo

Prisotnost simbolov agresorske komunistične JA in komunističnega režima, ki sta odgovorna za smrt  pripadnikov slovenskih obrambnih sil in civilistov, za veliko materialno škodo v vojni za Slovenijo ter za množične umore deset tisočev in drastično kršenje človekovih pravic, na državnih slovesnostih, je v izrecnem nasprotju z vrednotnim središčem slovenskega naroda in z ustavo RS. 25. junija 1991 smo v Skupščini republike Slovenije udejanjili plebiscitno voljo ljudstva ter sprejeli Temeljno ustavno listino o neodvisnosti Slovenije. V dvorani ni bilo nobenega totalitarnega simbola več. Uveljavljeni so bili državni simboli samostojne Slovenije: Državni grb na nacionalni zastavi in državna himna, celotna Prešernova Zdravljica.Naslednji dan, 26. junija 1991 smo na Trgu republike slovesno dvignili novo državno zastavo Republike Slovenije. Na tej proslavi ni bilo nobene rdeče zvezde več, nobenega totalitarnega simbola. ZZB takrat ni niti poskušala vsiljevati svojih praporov na proslavo. Tega ni poskušala niti naslednjih 10 let. Potem pa so začeli trditi, da brez njih ne bi bilo osamosvojitve. Mar res?25. junija 1991, ko smo sprejemali Temeljno ustavno listino, so nekateri poslanci levičarskih strank delili sporočilo Zveze združenj borcev NOV Maribora in Podravja, v katerem je pisalo, da nas ne bo nihče priznal, da razbijamo Jugoslavijo kljub zunanjim opozorilom, da bo osamosvojitev škodila gospodarstvu in nato dobesedno: »Na plebiscitu smo glasovali za suvereno Slovenijo, ne za odcepitev. Zavzemamo se za skupnost suverenih republik.« Pismo je bilo nato javno objavljeno dva dni kasneje, v času najhujšega napada na Slovenijo. Predsednik ZZB Ivan Dolničar je po začetku agresije JLA ostro protestiral, ko so pripadniki slovenske policije zajeli visokega agenta varnostne službe JLA Nedovića, nato pa interveniral za izpustitev zajetih visokih oficirjev JLA. Kaj malo pa ga je skrbelo za 6000 slovenskih fantov, ki so jih še vedno zadrževali v enotah njemu tako ljube agresorske JLA.Prvič v zgodovini samostojne slovenske države se bo zgodilo, da bodo simboli agresorske komunistične jugoslovanske armade in totalitarnega komunističnega režima prisotni na slavnostni seji Državnega zbora ob Dnevu državnosti. To je v temeljnem nasprotju s plebiscitno odločitvijo, z vrednotnim središčem slovenskega naroda in slovensko ustavo. Predsednik DZ, ki je sprejel to odločitev, pripada stranki, ki je nasprotovala vsem ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve ter se vse do agresije na Slovenijo sprenevedala v isti smeri kot ZZB NOV, češ da na plebiscitu niso glasovali za odcepitev. Vrh njegove stranke se je 12. junija 1991 sešel  s kasnejšim podpisnikom ukaza za napad na Slovenijo Antejem Markovićem in se z njim pogovarjal o tem, kako po zgolj »operetni osamosvojitvi« prevzeti vlado in stkati novo jugoslovansko zvezo«. 16. junija 1991 so se nato na Otočcu sešli z nasledniki komunističnih strank iz Hrvaške in Bosne ter po sestanku izdali sporočilo, v katerem so zapisali: »Osamosvojitev da, a takoj nato nova povezava.«V zgodovini slovenskega naroda obstaja trdno časovno vezivo dejanj in procesov, ki so vodili v oblikovanje avtonomne državne skupnosti. V jedru tega veziva je trajno, temeljno ljudsko soglasje iz obdobja slovenskega osamosvajanja 1988-1992, iz obdobja Slovenske pomladi. Okrog teh temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve se je oblikovalo vrednostno središče slovenskega naroda, ki je trajno. Upravljanje z državo mora zato v osnovnih pristopih potekati skladno s tem vrednostnim središčem, sicer družba zaide v krizo.In Slovenija je zaradi povzemanja praks neodgovornega zadolževanja, ohranjanja državne lastnine in obvladovanja družbenih procesov in vseh vej oblasti iz ozadja danes v globoki moralni, politični in gospodarski krizi. Poveličevanje simbolov in režima, ki so ga v evropskih državah leta 1991 označili kot »Panzer-Komunizmus« oz. »tankovski komunizem«, je samo zunanja manifestacija dejstva, da smo v slepi ulici.Prisotnost simbolov agresorske komunistične jugoslovanske armade, ki je odgovorna za smrt  pripadnikov slovenskih obrambnih sil, civilnega prebivalstva in za znatno materialno škodo v vojni za Slovenijo, in prisotnost simbolov totalitarnega komunističnega režima pa je obenem tudi v izrecnem nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je namreč pri prepovedi poimenovanja ljubljanske ulice po diktatorju Josipu Brozu v odločbi zapisalo, da kot »neustavno razume vsako oblastno ravnanje, ki z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava.« Rdeča zvezda je bila državni simbol SFRJ, prav tako tudi vojaški simbol JLA, ki je ravno na dan sprejema Ustave in osamosvojitve začela z agresijo na Slovenijo.27. aprila 2013 se je v ljubljanskih Stožicah zbral celoten aktualni državni vrh  z bivšima predsednikoma vred in z nekaj izjemami glasno ploskal uvodnim besedam moderatorja, ki je dejal: »Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma. Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat boja, ki bo porušil imperializem. 72 let kasneje se za enake vrednote in pravičnejši svet zavzemamo drugače. S pesmijo. Proti zatiranju. Proti izkoriščanju. Za svobodo. Za kruh!«. Besede o »zavzemanju za boj proti izdajalski kapitalistični gospodi« in za »mir med narodi kot rezultat boja« so bile izrečene pod istimi simboli komunistične diktature in ob petju komunistične himne internacionale. Zato ni nobenega dvoma, da smo v Sloveniji priče poskusom žametne obnovitve totalitarnega režima na način, na katerega opozarja  v resoluciji št. 1096 Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Besedam o boju proti kapitalistični gospodi so ploskali ljudje, ki so ustanovili forum za povezavo največjih delničarjev in najbogatejših upokojencev in hkrati najpremožnejši ljudje v državi, kar je zgolj dodan element farse k rdeči slovenski tragediji. Enako kot dejstvo, da so to počeli v dvorani, ki je simbol neplačanih računov slovenskemu malemu gospodarstvu, družinskih tragedij in izkoriščanja domačih in tujih delavcev.V Slovenski demokratski stranki bomo vedno spoštovali vse domoljubne tradicije slovenskega odporništva, hkrati pa bomo dosledno zavračali posiljevanje državnih slovesnosti s simboli agresorske komunistične jugoslovanske armade in nedemokratičnega režima. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se slovenska država in vsi njeni podsistemi osvobodijo ujetosti v dediščino mračne preteklosti.